darilo učitelju
Ja, res ponekod kupujejo celo mobitele za 30.000 in podobna draga darila! Že res, da je takšna že navada in se s pozornostjo zahvalijo za trud.
Kaj pa, če z delom učitelja starši nismo zadovoljni? Seveda bomo tudi mi zbrali po tisočaka, čeprav se mi tudi to zdi preveč.
Vsak, tudi učitelj pač opravlja svoje delo, za katero je plačan, mnogi se zelo trudijo za male denarce in taki tudi težko odtrgajo iz denarnice ali pa od svojih ust za darilo učitelju.
lp
Mislim, da dokler je darilo v normalnih mejah (če pač vsak otrok prispeva – npr. 200, 300 SIT) je to le zahvala.
Da pa bi se kupovalo veliko darilo, se mi ne zdi prav.
(Se spomnim mame učiteljice, ki je bila veliko bolj vesela majhnih pozornosti – npr. ročno izdelanih stvari, šopka nabranih travniških cvetic…., kot kupljenih slončkov, palčkov, labodov…)
Pri starejši hčerki, ki letos zaključuje OŠ bodo zbirali po 500,00 SIT za letošnjo razredničarko in po 500,00SIT za prejšnega razrednika. Pri srednji, ki je v petem razredu ravno tako po 500,00 SIT . Pri fantu(7 razred) in tretji hčerki(1.razred) se pa še niso zmenili. Moje osebno mnenje je, da če jo otroci želijo obdarovati naj jo tako, da sami nekaj izdelajo za njen trud. Žal je tako, da danes živimo v preveč potrošniški družbi in zato je večina za zbiranje denarja.
V 1.r. bomo (če bo mojemu mulčku uspelo) zbrali po 500 sit, za dve učiteljici – šolsko in iz podaljšanega bivanja. Naredit bomo dali sliko celega razreda (fotko) na lončku.
Otroci bodo narisali vsaki slikico, katero bomo doma, s pomočjo nekaj sošolk in sošolcev zvezali v spominsko knjigo. Za ostanek denarja (ja tudi na to računam) bomo kupili šopek. Če pa ne bo nič ostalo, bomo šli na travnik, nabrali cvetice in bomo naredili meni najbolj ljubek šopek.
Kako in če sploh bo uspelo, pa poročam.
Aja, otrok ni 100 v razredu, samo 20 :))
Učitelji smo res plačani za svoje delo. Zato ni nobene potrebe po darilih.
Res pa je, da v svoje delo vlagamo veliko več in marsikaj, kar se z denarjem ne da meriti. Otroci namreč niso predmeti. Zato je majhna pozornost na koncu leta tudi priznanje učitelju, ki ga kot človek potrebuje.
Kot razredničarka sem svoje dijake osvestila glede daril. Prizanesli so mi s kupovanjem medvedkov, pajackov, zlatnine itd., pač pa so mi vsako leto ob koncu izročili šopek rož. In to mi je bilo ravno prav.
Najlepša so darila, ki nimajo materialne vrednosti, ampak spominsko.
Otroci kaj narišejo, napišejo itd. To človeku ostane in se ga dotakne.
Npr. nikoli ne bom pozabila voščilnice, ki mi jo je pred leti izročil en razred.
Še vedno je na moji mizi, čeprav je že veliko let minilo od takrat…
Mislim, da je prav, da otroke vzgajamo, da se znajo zahvaliti, da znajo ceniti delo drugega človeka – staršev, prijateljev, učiteljev itd. Prav je tudi, da jih vzgajamo, da znajo voščiti, dobro želeti sočloveku, kajti le tako bodo nekoč lahko znali ceniti življenje samo in prave vrednote.
Učenje ni omejeno zgolj na šolo. Učitelji smo drug drugemu. In tudi učenci so učitelji svojim učiteljem.
Kot vzgojiteljica in pedagoginja vam povem naslednje…najprej, da je to naša služba, za katero smo se vestno odločili, in če smo pri poklicu z vsem srcem, je že odziv otrok na nas, nagrada za nas!
Kot drugo, pa tudi kot starš, se zavedam zgoraj navedenega, in tudi sama ne mislim dajati nobenih “daril” vzgojiteljici ali učiteljici moje hčere…..
Vedeti morate, da če je vzgojitelj, učitelj, pedagog, ravnatelj, ali kateri koli prosvetni delavec, z veseljem pri opravljanju svojega poklica, ne bo od vas ničesar zahteval, še najmanj pa se mu boste zamerili, če mu boste ob kooncu šolskega leta rekli le “hvala za vse”, v kolikor ste njegovo delo sprejeli in ga cenite…..
Zna se zgoditi, da boste koga s kakšnim konkretnim “darilom” le spravili v nelagoden položaj…..
LP Esy
Darilo učitelju?!
Kot profesor matematike bi vam rad povedal samo to, da smo mi za svoje delo plačani in da ne pričakujemo daril.
Mene so že nekajkrat spravili v zelo neugoden položaj. Najhuje je bilo, ko so mi dijaki četrtega letnika kupili darilo v vrednosti 45.000 sit. Res nisem vedel, kako jim naj povem, da je to sicer lepo darilo, ampak da ga ne morem sprejeti.
Na koncu sem ga sprejel in smo se zmenili, da bom organiziral prvo obletnico, kar sem tudi storil in seveda plačal celotno pogostitev.
Res bi raje videl, da se to prepove.
Mark
