opisno ocenjevanje
Pozdravljeni,
po “slavnem pravilniku”:
……
V tretjem razredu učitelj med šolskim letom postopoma prehaja iz opisnega na številčno ocenjevanje. Ob koncu šolskega leta so učenci ocenjeni le s številčnimi ocenami.
……….
pa tudi:
……….
Pri vsakem predmetu se učenčevo znanje ocenjuje sproti, skozi vse ocenjevalno obdobje.
…………
Zato končna številčna ocena izraža tudi otrokove dosežke v prehodnem obdobju, ko je bil ocenjevan opisno. Vzemimo banalen primer: otrok opisno dosega vse VI cilje na zahtevnejšem nivoju, ko je ocenjevan številčno pa dobi same 3. Končna številčna ocena takega učenca je gotovo višja kot 3.
Dodati je treba, da se taki primeri seveda ne dogajajo. Težava je običajno v tem, da starši opisne ocene napak berejo in zaradi tega precenjujejo dosežke svojih otrok.
lp
Alenka
Bolje bi bilo, če bi bile opisne ocene: odličen, dober, slab. Kdo bo pa bral to o ciljih? Tega še odrasli ne razumejo vsi! Lahko bi tudi dajali štampiljke v obliki živali (polh za lenega, polž za počasnega, čebelica za pridenga, slon za nerodnega,…)
To o nekih VI ciljih je bedarija, saj teh opisnih ocen nihče ne razume. Ali se morda motim?
X, naloga učiteljice vašega otroka je, da vam na začetku leta in nato skozi leto sproti razloži, kakšni so cilji in standardi, ki jih morajo učenci pri posameznem predmetu doseči. Tako vam je potem, ko dobite v obvestilu o uspehu zapisane samo cilje, ki jih je dosegel vaš otrok, (vsaj približno) jasno, kje je vaš otrok in kaj to pomeni. Prav zato je v 9-letki še toliko bolj pomembno (stalno) sodelovanje staršev s šolo!
Pozdravljena x
Sama nisem pristaš opisnega ocenjevanja. Predvsem zato, ker po mojem mnenju učitelji ne pojasnjujejo dovolj dobro dosežkov učencev staršem. Staši namreč ne poznajo učnih načrtov (kar je po svoje paradoks, saj večina staršev obvlada kar nekaj literature s področja vzgoje).
Ampak za otroke pa je opisna ocena božji dar. Le čemu bi otrokom razlagali standarde in cilje? VI morate vedeti kje so otrokovi primanjkljaji in ga tja usmerjati. Za otroka je pomembno, da gradi pozitivno samopodobo in da je čim bolj motiviran za šolo.
Številčne ocene so bile (in bodo) vir mnogih frustracij in gibalo nezdrave tekmovalnosti. Vsaj “ta malim” je sedaj s tem prizaneseno.
Zahtevajo pa opisne ocene (in nasploh devetletka) dosti večje sodelovanje staršev s šolo. Če bo to steklo kot bi moralo, potem problemov ne bo.
lp
Alenka
X, opisne ocene v nižjih razredih opravičujejo pravzaprav prav z dejstvom, da mlajši otroci tako ali tako ne razumejo pomena številčnih ocen. Sicer pa otroci se lahko primerjajo med seboj v šoli (kar pa v bistvu niti ni pomembno, saj jim ne gre za ocene – tako se izognejo tekmovalnosti) in tako zanje niti ni pomembno, ali vejo, kaj tisti opis pomeni ali ne. V glavnem skušajo narediti ‘otroku prijazno šolo’, čeprav …
Sheryl,
tole, da otroci ne razumejo številčnih ocen ne bo držalo.
Glavni razlogi za uvedbo opisnih ocen so:
– konstruktivistično pojmovanje učenja v nasprotju s transmisijskim modelom,
– pomen otrokove samopodobe
– sodobni pristopi k pouku (integriran pouk, projektno delo, problemski pouk,…)
– različnost dosežkov učencev (izdelki, plakati, raziskovalne naloge,…)
– poudarjena zveza med preverjanjem, učenjem in znanjem…
Seveda imamo tudi kup razlogov proti npr.
– večja obremenjenost učitelja,
– težave pri prehodu na številčno ocenjevanje,
– konflikt med pričakovanji in izkušnjami staršev
– poznejše zaznavanje učnih težav,….
(povzeto po Cveta Razdevšek-Pučko: Opisno ocenjevanje, Pedagoška obzorja, NM;)
lp
Alenka
Gedeonova, tista izjava glede nerazumevanja številčnih ocen je bila kot ‘izgovor’ podana že pred leti, še v eni od prejšnjih zasnov nove 9-letke. Hotela pa sem samo poudariti, kakšne strokovne podlage so dajali za uvedbo opisnega ocenjevanja. To sicer ne pomeni, da se z njim ne strinjam, ampak priznam pa, da (zaenkrat) v njem vidim več napak kot prednosti.