kako ste naučile otroke brati???
Prosim za pomoč vse tiste, ki imate otročke v prvem razredu ali več. Moja punčka je pametna, matematika ji gre odlično, učenje ostalih stvari ravnotako, branje in pisanje pa ne. Vsak dan vadiva po pol ure a ne gre in ne gre. Črke pozna in jih zna povedati in pisati.Nova metoda učenja brati ni več črkovanje, temveč glasovno, črke v bistvu poješ. A ni a, temveč aaaaaaa-pojoče in tako naprej aaavvvvtttooo, to nama gre, potem pa na koncu ne ve kaj sva glasovno povedali. Prosim za pomoč, kaj delam narobe, da nama ne gre, kako ste delali vi?
Vsak nasvet mi bo v spodbudo. Hvala
Tole ti ne bo pomagalo, a sama lep čas nisem znala brati v prvem razredu. Vsega, kar je bilo treba prebrati, sem se mimogrede naučila na pamet, da v šoli ne bi vedeli, da ne znam brati. Spomnim se, da sem enkrat pozabila eno besedo, morala sem jo črkovati, prebrati pa je nisem znala. Nekoč pa se je naenkrat odprlo in čez noč sem znala brati. Morda bo tudi s tvojo hčerko tako. Nekateri otroci so taki, da dolgo črpajo informacije in ni nobenega napredka, sploh nobene spremembe, potem pa kar naenkrat obvladajo stvari.
Te čist razumen, ker imam isti problem. Moja punčka je pridna in bi cel dan samo računala in risala, ko pa pride na vrsto pisanje se pa ustav.
Jaz sem si sposodila CD-ROM STAVNICA in za nagrado če prebere eno stran v knjigi vadimo s STAVNICO in na koncu, če je pravilno lahko sestavi sestavljanko.
Poskušamo pa tudi z raznimi križankami in če ni pri volji nič ne drezam vanjo, ker se s trmo nič ne nauči.
Jazn imam občutek, da se moja hči ne sliši.Splača se vztrajati, ker se kmalu povrne. V šoli na sestanku nam je logopedinja povedala, da je branje eden najtežjih opravil katerih se mora otrok naučiti in da naj vadimo maksimum 15 minut na dan.Jaz sem naredila plakat po dve pa dve črki npr. DA ČE PU ,..
Porabila vse soglasnik in dodala k vsem vse samoglasnike.
Upam, da sem kaj pomagala. Prosim, oglasi se s svojimi rezultati.
Veliko uspeha predvsem pa POTRPLJENJA.
Heli
Tudi jaz sem ena tistih, ki nisem pred solo znala brati. Drugi so znali in so lahko zvezke okrog nosil. V prvem rzaredu sva ze zato z ocijem skupaj usedla in pisala. Oci je narisal mami v kuhinji, ki kuha, jaz pa sem napisala besede. Danes sem cisto normalno dekle s sedmo stopnjo izobrazbe in s stipendijo za nadarjene, tako da tvoji puncki nic ne manjka. Tisti sosolci in sosolke, ki so znali brati so bili lahko boljsi, a za vecino vem, da so se v soli dolgocasili in nikoli niso bili kaj prevec uspesni. Je pa fino, ce puncko ucis skozi igro, ji beres pravljice in mogoce bo hotela brati in sama segla po knjigah. Dobra vaja je naprimer prepisovanje iz knjigic, kjer poleg pisanja, se pisavo utrjujes.
Vse lepo v zivljenju!
tejka
Delata s pravilno metodo, kar tako naprej. Otroka ne siliti, da vsak dan bere pol ure, ker je to, če bere z odporom, preveč. Zelo zanimiva literatura so stripi, kjer je veliko slik, malo besedila, ki je navadno smešno in zato zanimivo. Ali pa banje s TV podnapisov, plakatov. Ko bo otroka zanimalo, kaj piše, ko ga zanima dogajanje, bo bral tudi bolj z razumevanjem. Sicer imamo cel 1. razred namenjen učenju branje. Časa je še veliko. na začetku je pri branju v ospredju tehnika branja, malo manj razumevanje, kasneje pa tudi bolj razumevanje.
To je moje mnenje, učim namreč v 1. razredu. Če vas zanima še kaj, vam bom z veeljem odgovorila. Lp
Hčerko je svet črk in besed zamikal že zelo zgodaj, “odprlo” pa si ji je, ko je v dar prejela knjigico – zloženko Živali, ki jo je izdala DZS, avtor Ernest Jeler.
Ta knjiga (listi so iz malo tršega papirja) je sestavljena iz treh prečno prerezanih delov – levo so zlogi v treh delih – npr. ži-ra-fa (z velikimi tiskanimi črkami), desno pa je enako v treh delih narisana žirafina glava, trup in noge. Te trije deli – levo in desno se lahko zabavno kombinirajo med seboj – tako dobimo “novo” žival, denimo ži-ko-rog (in seveda je slika te živali sila zanimiva). Knjigo toplo priporočam.
Branje po zlogih se mi zdi smiselno in za otroka precej lažje kot denimo spominsko branje določenih besed, kot ga menda uvajajo v nekaterih novih programih (VanBach idr).
Ker pa je hči stara 6 let in obiskuje 1. razred devetletke, kjer niti še ne pišejo črk in še manj berejo, ne vem, kakšen pristop k branju bodo drugo ali tretje leto njenega šolanja ubrale njene učiteljice.
Veliko uspeha in predvsem veselja z branjem,
Ali
Moj dobornameren nasvet: Vztrajaj pri branju, a ne sili preveč. Nekateri otroci so hitre, nakateri pa počasne sorte. Pri nas morajo otroci brati (odvisno od starosti 5 do 30 minut na dan). Za nagrado pa potem mama bere tudi cca 30 minut, knjige ki jih otroka določita, enkrat izpolnimo željo enemu, drugič drugemu. vedno berem vse obema skupaj. Otroka sta v prvem in tretjem razredu, pa mislim da bomo tak režim spodbujanja branja uporabljali dokler bosta otroka sprejemala moje pogoje.
Branje je težka stvar, ki pa odpira obzorja, zato se splača vztrajati na tak način, da se nikomur ne priskuti.
lp Ana
Tudi jaz se v tem času spopadam z opismenjevanjem svojega 7-letnika. Tudi on pri matematiki blesti, tudi pisanje mu gre kar dobro izpod prstov, branje pa tako-tako. Največ volje ima pri bri branju otroških slikanic – kartonk, ki imajo na eni strani samo eno ali dve povedi, ravno dovolj za 15-20 min vztrajnosti. Mu pa te majhne knjigice dajo veliko zadovojstva, da tudi on zmore prebrati ‘celo knjigo’. Druge knjige ga zaenkrat še ‘prestrašijo’, ko po 20 min truda prebere šele eno stran – do konca pa jih je še deset ..
Drage moje, hvala za vašo podporo. Jutri odhajam na govorilne in se bom pogovorila še z učiteljico, zanima me samo ali hči učim pravilno, za rezultate le tega pa vem, da so potrebne vaje. Vam sporočim, kaj sva se pogovorili. Še enkrat hvala, res ste zlate. Veliko mi pomeni, da nisem sama z to težavico.
Lepo se imejte in nasvidenje do …
Mene zanima nekaj “malo mimo” (ker ste ze omenili, da ste uciteljica).
Koliksen delez ur je v prvem razredu namenjen ucenju branja? Do kdaj naj bi otrok tekoce bral (v dvoletnem opismenjevanju)? Kdaj naj bi bral z razumevanjem?
Zanimajo me skrajne meje, saj imamo doma drugosolca (legastenika), ki sicer nekako bere, ampak pravo razumevanje oz. celo branje s stavcno intonacijo pa je se dalec-dalec stran.
Upam, da nisem zastavila prevec vprasanj. Najlepsa hvala za odgovore.
lp
Alenka
Mogoče ima vaš otrok motnje branja. Zdi se mi da je strokovna beseda za to disleksija. Verjetno kakšno blažjo obliko.
Tudi mi smo naleteli na to pri naši sedaj že drugošolki. Brati je znala že pred šolo. Vendar se ji branje v prvem razredu ni nič kaj izboljšalo. Brali smo vsak večer. Prvo stran v slikanici ona, do konca pa sem knjigo prebrala jaz. Tako sva delali cel prvi razred. Vendar je veliko besed prebrala tako, da je zamenjala prvi in zadnji zlog besede ali pa kot bi hotela besedo prebrati od zadaj. Vendar je s tem nismo obremenjevali in smo kar dalje lepo brali. Potem pa se ji je letos na začetku šolskega leta kar naendkrat odprlo in bere skoraj čisto tekoče. Pri vsakodnevnem branju pa še kar vztrajava.
Mogoče bi za začetek poskusili s kratkimi besedami, ki jih napišeš kar na list: mama, ata, ivo, ana, muca, kuža,…
Želim vama obilo užitkov ob skupnem branju.
Luigi
Tudi moja hči ima probleme pri branju. Toliko energije sem že vložila v to, napredujema pa strašno počasi. Črkuje dokaj dobro, težje pa je pri povezovanju zlogov. Čisto sem že obupala pa še za malo se mi je zdelo, ker sem sama takšen knjižni mol. Šla sem v knjižnico in prišla domov s celim kupom strokovnih knjig o problemih pri branju. Mislim, da so mi osebno zelo koristile pa tudi nekaj predlogov o tem kako naučiti povezovati zloge sem dobila. Brati je ena najtežjih opravil možganov in dokler ne pride do avtomatizacije branja možgani delajo sto na uro. Za otroka je branje zelo naporna stvar, zato ne priporočajo več kot 15 minut branja naenkrat. Tudi njena učiteljica pravi naj ji samo veliko beremo, da se ji bo ob tem odprlo. Jaz sicer nisem čisto učiteljičinega mnenja zato kar pridno trenirama branje. Krajše besede tako že prebere brez problema oziroma jih zazna na pamet, pri daljših pa je še zmerom težko. Zamenjuje tudi črki K in N. Pri vseh teh težavah pa ima hči na srečo še vedno veliko volje in želje za branjem. Še več želi se učiti že male tiskane črke, da bi tako dohitela sošolke, ki to že znajo. Prav smili se mi pod kakšnim pritiskom je. Pri matematiki in drugih predmetih pa ji gre odlično. Me prav zanima kako bo čez en mesec.
Moj sin (sedaj star že 15 let) ni znal popolnoma nič ko je vstopil v 1 razred. Ni znal ne brati in ne pisati, pa je danes soliden učenec, zna pisati, brati, ….
Mislim, da si s tem ni treba greniti življenja. Zakaj pa so šole, če ne za to, da otroka kaj naučijo? Je pa res, da boš morala doma delati na tem, kar se v šoli nauči. Branje je bilo pri nas malce mučno, vendar samo zato, ker jaz nisem razumela, da on tega pa ne zna prebrati. Počasi in z veliko vaje je tudi to steklo in danes zelo rad bere, le obveznih knjig (bralna značka, domače branje, …) ne mara.
Ohrani mirne živce in vzemi si dovolj časa.
Prihajam iz govorilnih ur. Res si delam nepotrebne skrbi, kajti moja hči vredu. Ne potrebuje dodatnega pouka za branje, saj glasovno prepozna črke, pa kaj če še ne zna dobro povezovati, saj ima še čas. To so bile besede učiteljice. In verjamem ji. Najbolj pomebno je to, da nič več ne črkujeva, pa četudi je to glasovno, aaavvvtttooo naj bo izpeljan, s kratkim glasovnim črkovanjem, skoraj ga ni aavvtoo. Kajti če se črkuje, potem otrok na koncu nima pojma kaj je bral, če pa se to bere skupaj in kljub temu še vedno malenkost glasovno povezujoče črkuje, otrok sliši in ve kaj pomeni beseda. kkrpaa je pravilno prebrano in ne kr-pa in ne kkkrrrrppppaaa, to je napačno beseda mora biti prebrana z glasovnim črkovanjem, vendar tako, da je le ta zelo malenkosten. No tako morava vaditi in uspeh bo viden. Če pa otrok ne želi, pa nič hudega, bodo vadili baje v šoli,saj pri nas je tako, kajti moja hči samo da rečem, greva malo brati, je odpor tu. Zato sem uvedla novo taktiko in vadiva čez celi dan, neopazno med igro, kosilom, obiski, nakupovanjem, vožnjo, skratka čez celi dan, kadarkoli ugotovim, da jo lahko prevaram in odgovarja brez problema.
To sem napisala zato, da bo v pomoč še kateri. Najbolj pomembno je, da otrok najprej razpozna črke in to glasovno, potem pa je na vrsti branje. Če se motim v čem, me popravite, kajti nisem vseved in se učim kot vsi ostali. Hvala za pomoč in srečno!
Gedeonova!
Do tega bo prihajalo sčasoma. Pomemben je napredek, ki ga opažate. Intonacijo naj bi začeli upoštevatu proti koncu 1. ali v 2. razredu. Tukaj je bolj kot vsako pravilo pomemben vaš zgled-kako bolje razume, kar mu vi preberete-z intonacijo ali čisto ravno.
Vse to je pri vsakem posamezniku različno, še enkrat poudarjam, pomemben je napredek! Lp
Neka logopedinja mi je enkrat za učenje glasovnega branja pokazala naslednjo vajo:
Narišeš balonček in vanj napišeš nek soglasnik, na začetku naj bo to S, ker balonček spušča sssss in pri tem ko otrok ponazarja, kakšen glas spušča balonček, vleče črto do samoglasnika in ko pride do njega doda ta glas.
Zelo v redu vaja za začetek. Sicer se pa gremo tudi trgovino, v kateri je hči prodajalka, jaz pa otrok, ki še ne zna brati in ga mamica pošlje po nakupih z listkom, zato mora prodajalka prebrati, kaj je treba kupiti.
Pa veliko uspeha.
Neka logopedinja mi je enkrat za učenje glasovnega branja pokazala naslednjo vajo:
Narišeš balonček in vanj napišeš nek soglasnik, na začetku naj bo to S, ker balonček spušča sssss in pri tem ko otrok ponazarja, kakšen glas spušča balonček, vleče črto do samoglasnika in ko pride do njega doda ta glas.
Zelo v redu vaja za začetek. Sicer se pa gremo tudi trgovino, v kateri je hči prodajalka, jaz pa otrok, ki še ne zna brati in ga mamica pošlje po nakupih z listkom, zato mora prodajalka prebrati, kaj je treba kupiti.
Pa veliko uspeha.