Drage mamice in očki!

Zanima me, kaj vaši tretješolci osemletke berejo? Naša rada bere, vendar izbira bolj enostavne knjige z veliko slikami in bolj malo besedila. Rada bi jo malo spodbujala, pa ne vem v kakšni meri naj to izvedem, da se ji branje ne bi zamerilo. Vem, da nekateri 9-letniki požirajo knjige, od Gospodar prstanov in harryjev……., mislim pa tudi da nekateri starši malo pretiravajo z zahtevnostjo knjig.

Lepo prisim za vaše mnenje in izkušnje. Morda imate tudi kakšen seznam, ki priporoča knjige za 9-letnike.

Hvala in lepp pozdrav!
žana

Moja hčerka je prav tako stara 9 let. Na srečo zelo rada bere in si tudi sama izbira knjige. “v naših časih” je bila moderna zbirka Zlata knjiga in iz te zbirke je prebrala Heidi, Pika nogavička, Vajenec hlapič, Kekec, Lessi se vrača. Rada bere tudi knjige o Anici, ki jih je napisala Desa Muck. Pravzaprav prebere vse kar ji pade pod roko. Pazim samo to, da je vsebina primerna za njena leta, ker je zelo občutljiva deklica in jo ponoči začne hitro mora tlačit.

Pri tej starosti so bili zame zakon naslednje knjige: Dvojčici, Pika Nogavička, Dvojne počitnice, sedaj pa so (vidim pri nečaku – 8 let) zakon Pet prijateljev.
Fina je tudi Ptriček brez kljunčka od Ingoliča, vendar je mogoče za nekoliko mlajšo deklico.

Priporočilni seznam za bralno značko je na http://www2.arnes.si/~oscepsj2/seznam.htm

Teh priporočilnih seznamov je na netu polno…vsec mi je bil tisti, ki ga je sestavljala knjiznica Otona Zupancica, pa mi je nekam “izginil”.

lp
Alenka

Kaj jo pa zanima? Moj brat ni maral branja, dokler ni nasel indijanaric – potem je pa v pocitnicah “pozrl” stiri zanj debele knjige Sinov velike medvedke.
Nekatere je groza ob misli na debelo knjigo. Kaj pa kaksne pravljice? Ceprav je knjiga debela so v njej kratke zgodbe.

Moja hči je bila pravkar stara 9 let. Dejansko je Harry Pottra brala še kot 7-letnica. Sedaj bere vse vrste knjig: razne vrste enciklopedij, Karla Maya, V puščavi in goščavi, …, pa spet poezijo – zelo rada ima npr. Prešernove pesmi. Včasih tudi povsem samoiniciativno recitira različne Prešernove pesmi. Pravzaprav sploh ne vem, kaj vse bere, ker imamo doma pravo skladovnico knjig, sama pa hodi tudi v knjižnico. Knjig ji že dolgo ne ponujam jaz, ampak si jih izbere sama (ali s pomočjo knjižničarke).
Pozdrav!
Nina

Jaz imam pa navadne otroke. Najraje berejo še pravljice, čeprav je eden star 10 let. Pa kaj potem? Lepo je biti otrok in brati tisto kar ti prinaša veselje, ne pa tisto kar od tebe pričakujejo starši, šola in kar je moderno.

Se strinjam z Izoldo. Tudi naši otroci so brali še pravljice in to po možnosti z velikimi črkami in veliko slikami. Počasi (ampak res počasi) so jih v knjižnici zamikale tudi druge knjige (ali pa je mogoče sošolka prebrala kakšno cool knjigo…) Sedaj sta obe v srednji šoli. Večja bere tudi že kakšne moje knjige, mlajša bi pa še kar naprej brala prijatelje (če jih ne bi že zmanjkalo) in podobne zgodbice. Pa kaj – glavno da rada bere. (Tudi jaz sem vse knjige Dese Muck prebrala pri štiridesetih…pa prav dobro sem se zabavala!)

Moja je stara 7 let (drugi razred OŠ). Bere Anico-zelo rada, manj pravljice, zelo rada pa si v knjiznici izbira razne otroske enciklopedije oz. knjige o vesolju, morju in njegovih prebivalcih, prevoznih sredstvih, … Harry Potter je ni prevec pritegnil.

Lep pozdrav!

Jaz sem stara 24 let, končujem faks in trenutno berem Mikijeve zabavnike, ki sem jih zvlekla iz omare. No, pa Ano Karenino, ampak je odrinjena na stranski tir trenutno zaradi Miki miške.:))))))
Ko sem bila majhna, sem zelo rada brala, ampak vsak ima svoj tempo. Danes vedno raje sežem po svojih otroških knjigah, ker s sabo prinesejo vse te otroške občutke, tisti svet, v katerem sem prej živela.

Otrok ima svojo inteligenco, sam ve, kaj mu ustreza. Ne bereš knjige vedno le zaradi vsebine, ampak ker prinaša s sabo nek občutek. Otrok že ve, zakaj bere ravno to, kar čuti, da bi bral. Naj ima svoj mir, samo on ve, kaj čuti, noben drug ne more.
Kako naj otrok razvija samostojnost in individualnost, če se je treba vmešavati celo v tako preprosto zadevo, kot je branje?

Otroci so pametni, so veliko bolj v stiku s samim seboj kot večina odraslih. Potem pridejo zahteve takšne in drugačne, ki te kalupijo – in delajo neumnega. Inteligenten človek zna prisluhniti sebi. Začne se pa pri majhnih stvareh. Kot je branje na primer.