Genetska manipulacija
Spoštovani!
Tudi mene zanima, kakšni poskusi umetnega genskega spreminjanja (genskega inženiringa) so v Sloveniji v teku, in sicer na vseh področjih, ki jih poznate.
Sam namreč predavam o zdravilnosti hrane in zdravstveni nevarnosti gen(et)sko spremenjene in bi mi prav prišle in formacije o najnovejšem dogajanju, tudi na področju medicine.
Za odgovor se vam vnaprej zahvaljujem!
Mitja Fajdiga
V Sloveniji ne poznam nobene medicinske institucije, ki bi delala poskuse za spreminjanje genetske konstitucije človeka. Pred pričetkom vsake medicinske raziskave mora raziskovalna skupina pridobiti pozitivno mnenje Republiške etične komisije pri Ministrstvu za zdravje, ki preuči tudi vidik morebitne škodljivosti in etičnosti takšne raziskave.
V raznih medicinskih strokah tečejo številne raziskave v smislu odkrivanja, postopkov in načinov identifikacije genetskih sprememb, ki vodijo v dedne in rakave bolezni in kakšne so korelacije med genetsko spremembo in izražanjem bolezni.
Pripravljajo bazično raziskavo, o zarodnih matičnih celicah s preučevanjem laboratorijskih miši.
Tudi raziskava o postopkih in zanesljivosti ugotavljanja nekaterih genetskih bolezni s predimplantacijsko genetsko diagnostiko ob postopkih umetne oploditve, bo stekla v kratkem ali pa že teče.
Dodatne informacije lahko poiščete na spletni strani
http://www.medicinska-genetika.com
Jaz pa bi vas vprašala naslednje: ali imate že kakšne zanesljive dokaze o škodljivosti genetsko spremenjene hrane pri človeku, kdo nadzoruje razširjenost takšnih živil in kdo in kako proučuje njihove učinke v Sloveniji.
Tudi vam, prav lepa hvala za odgovor.
Genetske preiskave za potrditev genetskih bolezni izvajamo takrat, ko pri pregledu posumimo, da ima pacient genetsko bolezen.
Diagnoza kromosomskih nepravilnosti je kot verjetno veste, že dolga leta prisotna kot rutinska medicinska preiskava in se izvaja s kromosomsko analizo vzorca krvi. Presejava v nosečnosti za odkrivanje kromosomskih nepravilnosti poteka z presejalnim ultrazvočnim pregledovanjem zatiljne (nuhalne) svetline ploda med 10. in 13. tednom nosečnosti ali pa s trojnim hormonskim testom iz vzorca krvi v 16. tednu nosečnosti. V primeru, da presejalni test opozori, da je tveganje za rojstvo otroka s kromosomsko napako visoko, je utemeljena diagnostična prenatalna kromosomska analiza iz celic plodovnice (amniocenteza). V tem primeru se analizirajo celice, ki se luščijo iz površine kože ploda. Ta preiskava kromosomsko napako pri plodu zelo zanesljivo izključi (ali potrdi). Vse tovrstne preiskave v nosečnosti se izvajajo s soglasjem oz. na zahtevo nosečnice.
Tudi v Sloveniji diagnosticiramo različne genske bolezni. Diagnostični proces steče od bolnika s klinično diagnosticirano genetsko boleznijo do njegovih sorodnikov v primerih, ko bolnik s tem soglaša in jih o genetski in dedni naravi svoje bolezni obvesti in ti soglašajo oz. želijo, da se diagnostika morebitnega prenašalstva opravi pri njih. Analiza se prav tako vrši iz krvnega vzorca. V vseh primerih genetskih bolezni pri katerih so danes geni, ki jih povzročajo identificirani je mogoča prenatalna genska diagnoza v zgodnji nosečnosti (po biopsiji horionskih resic okrog 10. tedna nosečnosti). Prenatalna diagnoza se izvaja v primeru hudih genetskih bolezni, ki so povezane visoko, zgodnjo smrtnostjo, hudo obliko bolezni in velikim trpljenjem zaradi nje.
Pri vseh slovenskih novorojenčkih po rojstvu opravijo presejalni test iz kapljice krvi za fenilketonurijo in hipotireozo. Če presejava pokaže sum na katero od teh dveh bolezni, sledijo diagnostične preiskave in če bolezen potrdijo, ustrezna terapija, ki uspešno prepreči kasne posledice teh dveh bolezni (razvojni zaostanek).
Spoštovana ga. Anamarija Brezigar!
Zahvaljujem se vam za odgovor in se obenem opravičujem za kasen odziv, ker do danes nisem vedel za vaš odgovor (ob pisanju vprašanja sem vpisal svoj el. naslov, zato sem predvideval, da bo kakršenkoli odziv avtomatsko prišel do mene).
Naj vam skušam odgovoriti:
(1) “Ali imate že kakšne zanesljive dokaze o škodljivosti genetsko spremenjene hrane pri človeku?”
Vaše vseobsegajoče vprašanje me, priznam, preseneča. Če sem povsem odkrit, se sprašujem, ali preverjate mojo obveščenost, ali pa imate posluh samo za zagovornike genskega inženiringa. Dobronamerno predvidevam, da je prvo.
Torej, takih raziskav in ugotovitev bi vam lahko naštel kar nekaj, a se bom zaradi pomanjkanja prostora omejil le na ugotovitve ene neodvisne mednarodne raziskave, ki priča o teratogenosti GS poljščin vrste „liberty link“:
Gensko spremenjene poljščine liberty link so odporne na herbicid glufosinat (imenovan liberty oz. basta). Glufosinat je herbicid (sredstvo za zatiranje plevela), ki mori skoraj vse zelenje; na veliko se uporablja pri pridelovanju gensko spremenjenih poljščin, med drugim tudi koruze, ogrščice in soje. Kanadska in vlada ZDA sta dovolili sejanje poljščin, ki so odporne na herbicid glufosinat, čeprav so obstajali nedvoumni dokazi, da je herbicid povzročal prirojene okvare na poskusnih živalih. Kemikalija povzroča v nerazvitih možganih prezgodnje umiranje celic zaradi apoptoze. Zavira tudi razvijanje glutamatskih poti v možganih, zato je moteno izmenjavanje informacij med celicami. Novorojene poskusne živali so imele prirojene okvare možganov, ki povzročajo vedenjske motnje. Človeški novorojenci, ki so bili med nosečnostjo izpostavljeni delovanju glufosinata, so imeli zajčjo ustnico in okvare okostja ali rane na ledvicah in sečevodih. Herbicid je pri nosečnicah, ki so prišle v stik z njim, povzročal tudi splav in zmanjšal sposobnost zanositve. Kmetom, ki so uporabljali glufosinat, pa so se rojevali otroci s prirojenimi okvarami.
Z uvajanjem poljščin vrste liberty link, recimo koruze, ogrščice, soje ter tudi riža za človekovo prehrano, se bo znatno povečalo uporabljanje glufosinata. Herbicid se lahko uporablja tudi kot predžetveno sušilo za žito, ki nanj ni odporno (na ta način se pospešuje zorenje zrnja, da se žito požanje, preden bi ga uničila pozeba). Uporabljanje glufosinata pred žetvijo ni priporočljivo, ker se zaradi nizkih temperatur upočasni delovanje drobnoživk, ki razkrajajo glufosinat, zato pride več teratogenega herbicida v zemljo in podtalnico.
(za celotno poročilo glejte http://www.amberwaves.org/web_articles/joecummins.html )
To je t.i. kemična zdravstvena spornost GS poljščin, ki so odporne na hude kemikalije, torej se z njimi lahko skropijo s še močnejšimi ratzopinami kot v dosedanji intenzivni kmetijski pridelavi. Razumljivo je, da so take poljščine in tudi hrana iz njih kemično “obogatene” z omenjenim glufosinatom.
Podobno velja za GS poljščine vrste “roundup (ready)”, ki so odporne na herbicid glifosat.
Za GS Bt-koruzo, ki sama tvori pesticid Bacillus thuringiensis (od tu predpona Bt-), se je že ugotovilo, da je najmanj alergena, saj pri občutlivih ljudeh povzroča srbečico, dihalna obolenja in druge alergijske odzive telesa.
Druga zdravstvena spornost GS poljščin je njihova umetno (torej nenaravno), gensko spremenjena zasnova, ki je človeku tuja.
Zaradi obeh dejavnikov bo GS hrana hrana prej ali slej povzročala izrojevanje (degeneriranje) človekovega zdravja v množični (epidemični) razsežnosti, če jo bomo primorani uživati vsak dan. A ko bo prišlo tako daleč, bo že zelo pozno!
(več o zdravstveni spornosti GS hrane se najde na http://www.biotech-info.net/health_risks.html )
(2) “Kdo nadzoruje razširjenost takšnih živil?” Ker pri nas še ni sprejeta zakonodaja na tem področju (na obravnavo v parlamentu čaka Zakon o ravnanju z GSO), smo prepuščeni na milost in nemilost uvoznikom, trgovcem in njihovi (os)ve(ščeno)sti.
(3) “Kdo in kako proučuje njihove učinke v Sloveniji?” Na človeških prostovoljcih menda nihče. Zaenkrat se raziskave v Sloveniji omejujejo na genske poizkuse razvijanja odpornejših in bolj donosnih poljščin. Zvedel sem za, recimo, GS čebulo, ki naj bi ne solzila oči in bila še dporna na čebulno muho; za GS hmelj, ki je odporen na dve najpogostejši glivični bolezni in enega škodljivca (aphid); ter za GS krompir, ki sam tvori pesticid morske vetrnice za samozaščito pred kol. hroščem. Ena takih raziskovalnih ustanov je IJS.
Upam, da sem odgovoril dovolj izčrpno in vam ponudil vire za nadaljnje preverjanje mojih trditev! Pozdravljam vas!
Mitja Fajdiga
Spoštovana dr. Anamarija Brezigar!
Ponavljam odgovor, ki sem vam ga poslal pred kratkim, ker se ni objavil.
Če pa vas je moj odgovor užalil ali prizadel in ga zato ne želite objaviti, se vam opravičujem. Vsekakor pa bi bil vesel vašega kakršnegakoli odziva (tudi obvestila, da odgovora ne želite objaviti).
Mitja Fajdiga
(ponovljen odgovor, poslan konec maja ’02)Spoštovana ga. Anamarija Brezigar!
Zahvaljujem se vam za odgovor in se obenem opravičujem za kasen odziv, ker do danes nisem vedel za vaš odgovor (ob pisanju vprašanja sem vpisal svoj el. naslov, zato sem predvideval, da bo kakršenkoli odziv avtomatsko prišel do mene).
Naj vam skušam odgovoriti:
(1) “Ali imate že kakšne zanesljive dokaze o škodljivosti genetsko spremenjene hrane pri človeku?”
Vaše vseobsegajoče vprašanje me, priznam, preseneča. Če sem povsem odkrit, se sprašujem, ali preverjate mojo obveščenost, ali pa imate posluh samo za zagovornike genskega inženiringa. Dobronamerno predvidevam, da je prvo.
Torej, takih raziskav in ugotovitev bi vam lahko naštel kar nekaj, a se bom zaradi pomanjkanja prostora omejil le na ugotovitve ene neodvisne mednarodne raziskave, ki priča o teratogenosti GS poljščin vrste „liberty link“:
Gensko spremenjene poljščine liberty link so odporne na herbicid glufosinat (imenovan liberty oz. basta). Glufosinat je herbicid (sredstvo za zatiranje plevela), ki mori skoraj vse zelenje; na veliko se uporablja pri pridelovanju gensko spremenjenih poljščin, med drugim tudi koruze, ogrščice in soje. Kanadska in vlada ZDA sta dovolili sejanje poljščin, ki so odporne na herbicid glufosinat, čeprav so obstajali nedvoumni dokazi, da je herbicid povzročal prirojene okvare na poskusnih živalih. Kemikalija povzroča v nerazvitih možganih prezgodnje umiranje celic zaradi apoptoze. Zavira tudi razvijanje glutamatskih poti v možganih, zato je moteno izmenjavanje informacij med celicami. Novorojene poskusne živali so imele prirojene okvare možganov, ki povzročajo vedenjske motnje. Človeški novorojenci, ki so bili med nosečnostjo izpostavljeni delovanju glufosinata, so imeli zajčjo ustnico in okvare okostja ali rane na ledvicah in sečevodih. Herbicid je pri nosečnicah, ki so prišle v stik z njim, povzročal tudi splav in zmanjšal sposobnost zanositve. Kmetom, ki so uporabljali glufosinat, pa so se rojevali otroci s prirojenimi okvarami.
Z uvajanjem poljščin vrste liberty link, recimo koruze, ogrščice, soje ter tudi riža za človekovo prehrano, se bo znatno povečalo uporabljanje glufosinata. Herbicid se lahko uporablja tudi kot predžetveno sušilo za žito, ki nanj ni odporno (na ta način se pospešuje zorenje zrnja, da se žito požanje, preden bi ga uničila pozeba). Uporabljanje glufosinata pred žetvijo ni priporočljivo, ker se zaradi nizkih temperatur upočasni delovanje drobnoživk, ki razkrajajo glufosinat, zato pride več teratogenega herbicida v zemljo in podtalnico.
(za celotno poročilo glejte http://www.amberwaves.org/web_articles/joecummins.html )
To je t.i. kemična zdravstvena spornost GS poljščin, ki so odporne na hude kemikalije, torej se z njimi lahko skropijo s še močnejšimi ratzopinami kot v dosedanji intenzivni kmetijski pridelavi. Razumljivo je, da so take poljščine in tudi hrana iz njih kemično “obogatene” z omenjenim glufosinatom.
Podobno velja za GS poljščine vrste “roundup (ready)”, ki so odporne na herbicid glifosat.
Za GS Bt-koruzo, ki sama tvori pesticid Bacillus thuringiensis (od tu predpona Bt-), se je že ugotovilo, da je najmanj alergena, saj pri občutlivih ljudeh povzroča srbečico, dihalna obolenja in druge alergijske odzive telesa.
Druga zdravstvena spornost GS poljščin je njihova umetno (torej nenaravno), gensko spremenjena zasnova, ki je človeku tuja.
Zaradi obeh dejavnikov bo GS hrana hrana prej ali slej povzročala izrojevanje (degeneriranje) človekovega zdravja v množični (epidemični) razsežnosti, če jo bomo primorani uživati vsak dan. A ko bo prišlo tako daleč, bo že zelo pozno!
(več o zdravstveni spornosti GS hrane se najde na http://www.biotech-info.net/health_risks.html )
(2) “Kdo nadzoruje razširjenost takšnih živil?” Ker pri nas še ni sprejeta zakonodaja na tem področju (na obravnavo v parlamentu čaka Zakon o ravnanju z GSO), smo prepuščeni na milost in nemilost uvoznikom, trgovcem in njihovi (os)ve(ščeno)sti.
(3) “Kdo in kako proučuje njihove učinke v Sloveniji?” Na človeških prostovoljcih menda nihče. Zaenkrat se raziskave v Sloveniji omejujejo na genske poizkuse razvijanja odpornejših in bolj donosnih poljščin. Zvedel sem za, recimo, GS čebulo, ki naj bi ne solzila oči in bila še dporna na čebulno muho; za GS hmelj, ki je odporen na dve najpogostejši glivični bolezni in enega škodljivca (aphid); ter za GS krompir, ki sam tvori pesticid morske vetrnice za samozaščito pred kol. hroščem. Ena takih raziskovalnih ustanov je IJS.
Upam, da sem odgovoril dovolj izčrpno in vam ponudil vire za nadaljnje preverjanje mojih trditev! Pozdravljam vas!
Mitja Fajdiga
Moja vseobsegajoča vprašanja izvirajo iz dejstva, da eksplozivni hitrosti razvoja tega obsežnega področja znanosti ne morem zadovoljivo slediti, čeprav bodo morebitne posledice bistvene za zdravje prihodnjih generacij.Vaš odgovor pa je izčrpen in poln koristnih podatkov. Ko bom pregledala naslove internetnih strani, ki ste jih predlagali se vam prav gotovo še oglasim.
Spoštovani!
Ne, ne, iskreno se vam opravičujem jaz! Po (moji) nerodnosti vaš odgovor ni bil objavljen. Primož se je moral v mojem imenu že večkrat opravičevati, vaš odgovor pa je še posebej zanimiv za vse, zato upam, da boste moje opravičilo sprejeli. Ali ste morda prebrali v Delovi sobotni prilogi članek Francis-a Fukuyama-e Trgovci s kloni. Njegova razmišljanja so mi zelo blizu.
Lep pozdrav
Anamarija