Spoštovana !

Naj vam opišem svojo izkušnjo, stara sem 40 let in leta 2001 v novembru sem imela napad tesnobe, kot bi ga lahko imenovala (v prsih me je stiskalo, nisem mogla dihat), tako sem se odpravila k zdravniku,ki mi je predpisal zdravila Helex, ki sem jih jemala ca.5 mesecev, ker pa se stanje ni izboljšalo, mi je zdravnik predpisal druga nova zdravila Cipramil, ki sem jih jemala 5 mesecev. V tem času se je stanje popolnoma izboljšalo in sem bila zelo vesela, saj s temi občutki (mravljinčenje po celem telesu, stiskanje v grlu, nezmožnost vožnje po avtocesti) ni bilo prijetno živeti in odločila sem se, da storim vse kar je v moji moči, da premagam to stanje, kar mi je tudi uspelo. Žal pa se je po 7 mesecih spet ponovilo. Ne bi vedela zakaj ? Zdravnica mi je zopet predpisala tablete Cipramil, ki pa mi niso prijele, čez kakšen mesec mi je predpisala druge antidepresive Asentro, čez nekaj časa se je stanje izboljšalo, zdaj po treh letih pa se stanje spet slabša in to mi ni nikakor všeč, že tako sem težko sprejela, da moram vsak dan vzeti tableto in to že toliko let. Naj vam povem, da sem bila čisto v začetku težav tudi pri psihiatru, vendar ker nimam posebnih stresnih situacij, da bi karkoli razčiščevala, je rekel, da obiski pri njemu niso potrebni. Moram vam povedati, da sem človek, ki ne tišči problemov v sebi, da mi o tem ni problem govoriti in si zelo želim, da bi mi uspelo to premagati, tudi na bolniški nisem bila nikoli. Je pa stanje zoprno, tudi ponoči se velikokrat zgodi, da me stiska v grlu, najveckrat pa mi “lezejo mravljinci po celem telesu, predvsem po prsih in glavi”, tudi na boku ne morem spati, ker me stiska. Bila sem tudi na laboratorijskih testih, na EKG, in vsi izvidi so zelo dobri, se pravi, da fizično ni nič narobe, tudi imunološko preiskavo za S-TSH (ščitnica) sem opravila in je vse ok.
Res je, da imam v službi veliko dela in da sem zelo obremenjena (vendar kdo pa ni). Res je tudi, da si kakšne posebne sprostitve, ki bi me zadovoljevala ne privoščim. Vse to vem in se zavedam stanja, ki pa ni zelo drugačno od drugih ljudi, ki živimo in delamo. Rada bi kaj naredila, da se stanje izboljša (ne s tabletami), vendar enostavno ne najdem poti, ki pa sigurno obstaja.

Lep pozdrav
Barbara

Draga gospa Barbara!

Vesela sem bila vašega pisma, saj sem se ravno vrnila iz izobraževanja, ki se je nanašalo tudi na vaše stanje. Trenutno namreč poteka v sedmih državah velika raziskava, katere prvi rezultati so pokazali, da se delež posameznikov, ki imajo podobne težave, kot ste jih opisali vi, veča. Zaradi tega je nekaj držav že začelo z dodatnimi raziskavami na področju genetike – ugotavljali bodo, kolikšen je vpliv dednosti pri izražanju težav. Sloveniji se trenutno v gennske raziskave ni uspelo vključiti.

Če se konkretno posvetiva vašim težavam in pogledava njaprej na področje zdravil. Vedno več priporočamo, da se na primer Cipramil, Asentra in drugi antidepresivi jemljejo brez prestanka eno leto in več. Včasih ena tableta na dan ne zadostuje in sta potrebni dve tableti dnevno. Gre za urejanje količine prenašalcev sporočil v živčnem sistemu. Če ta biokemija ne deluje dobro, potem nas celo prijeten dogodek lahko spravi v žalost.

Skandinavci izvajajo precej raziskav o vplivu sončne svetlobe. Nekateri rezultati kažejo, da bi morali skrbno paziti, da se tudi v temnih zimskih mesecih, dovolj pogosto gibljemo na soncu.

Sama kot zdravnica zato ne ukinjam antidepresivnih zdravil v zimskih mesecih. Tako kot zdravila proti depresiji postopno uvajam, jih tudi postopno ukinjam (uvajanje: najprej pol potem čez nekaj dni ali tednov cela tableta – obratno pri ukinjanju). S pacienti se tudi pogovorim o tem, da se lahko težave čez nekaj časa ponovijo in jim naročim, da ne s tem seznanijo.

Upam, da sem vam z odgovorom vsaj malo pomagala.

Lepo vas pozdravljam.

Danica Rotar Pavlič