Pozdravljeni!

Potrebujem nasvet kako živeti naprej in kako rešiti problem!

Moj oče je namreč še dokaj mlad (53) a je včeraj zjutraj popil veliko tablet in s tem hotel narediti konec. pustil je tudi poslovilno pismo.
K sreči smo ga našli še pravi čas, da so mu izprali želodec in ga seveda poslali v psihiatrično bolnišnico.
Glede vsega tega sem nekako sama (ostali družinski problemi so nas nekako razdrli) in nekako ne vem kako naprej. stara sem 24 let in ravno začenjam živeti in si ustvarjati svojo družino, pa se zgodi to, kot strela iz jasnega.

Zanima me ali ima kdo od vas kakšne podobne izkušnje…… Bilo kakšen nasvet bo zelo zelo dobrodošel.

Hvala

Imejte se radi, si prisluhnite in se spoštujte, predvsem pa se veliko pogovarjajte – odkrito!

Blue

Pozdravljena!

Vidim, da so te očetove težave zelo pretresle. Opažam, da se v tej situaciji počutiš nemočno, želiš pa nekako pomagati in kot sama praviš, rešiti problem. Očeta ste pravi čas našli, trenutno je v bolnici in tam je deležen potrebne zdravstvene oskrbe in pomoči s strani psihiatra, ki mu bo pomagal pri čim prejšnjem okrevanju. Morda je največ, kar lahko storiš, da mu stojiš ob strani na tak način, da ga obiščeš, mu prineseš s sabo toplino, ki mu sigurno manjka, se z njim pogovarjaš in ga ne obsojaš glede dejanja, ki ga je želel storiti.
Čeprav pravijo, da duševne težave ene osebe v družini zadevajo celotno družino, mislim, da več kot to, da mu stojiš ob strani in da mu pokažeš, da ga imaš rada, ne moreš storiti. Problem ima tvoj oče in on ga bo moral rešiti. Morda bo moral jemati zdravila, redno hoditi k psihiatru, ne vem, boš videla, kakšna bo situacija, ko pride iz psihiatrične bolnice.

Svetujem ti, da se osredotočiš nase, na svoje načrte in še naprej vlagaš svojo ljubezen v ustvarjanje svoje mlade družine.

Želim ti obilo sreče!

Pozdravljena tudi od mene. V celoti se strinjam z Danilo. Svojemu očetu lahko stojiš ob strani, mu nudiš ljubezen in toplino, ki jo potrebuje, on pa se bo moral odločiti kako naprej v svojem življenju.

Ti imaš svoje življenje. Ustvarjaj ga naprej.

Vedi,da nisi ti odgovorna za to, kar se je očetu zgodilo… To je njegovo življenje in ON razpolaga z njim in seveda je on odgovoren za njegov poizkus samomora…
Lahko si z njim, ko pride iz bolnišnice, vedi pa, da se bo moral sam spremeniti. Ti mu lahko daš samo kakšen nasvet, če ga bo pa želel sprejeti, je pa vprašanje. Poizkusiš se seveda čim več pogovarjati o vzrokih, zakaj je do vsega tega prišlo, o njegovih občutkih takrat, o njegovem gledanju na stvar sedaj ter o načrtih za prihodnost. Ni mu etično nasprotovati, mu reči, da je narobe mislil in tako…Pusti mu, da on govori, kolikor želi, naj spravi ta dogodek ven s tem…To je še najbolj pametno… Če bo želel, mu pokaži, da ga imaš rada, jasno pa mu (kasneje) daj vedeti, da imaš svoje življenje…To je zelo dobra metoda, ki pri takih stvareh pomaga…če seveda bo oče to želel, drugače tukaj nimaš kaj…