Sem v tridestih letih življenja, sam sebi se počutim odveč, to pa zato ker sem zabredel v dolgove, ki se jih ne morem otresti. Naesedel sem raznim posojilnicam denarja, ki ti najprej vse obljubijo potem pa od tebe pobirajo zadnje tolarje(vnovčitve, vsedejo s ena plačo), Ker se nisem mogel rešiti nihovega primeža sem si denar sposodil pri raznih ljudjeh.. pa kredit za polačilo starega kredita in tako se je vse začelo vrteti v začaranem krogu.

Potem je bilo še toliko slabše, ko so za zadevo izvedeli moji starši, so mi najprej pomagali potem pa me začeli neko zaničevati-ali se samo meni dozdeva tako. Tudi priajtelji so se me začeli izogibati, ostajam sam, zaprt v svoji sobi..
Denarni problemi pa so še vedno, sedaj se za vse zelo sekiram, ker denarja enostavno ne morem vračati, vse me mori, ponoči ne spim, zbujam se, ker me tlači mora, ljudje so začeli pritiskati da naj jim vrnem denar. Bojim se vsakega novega dne, bojim se samega sebe, vem da sem naredil veliko neumnost. Sedaj za vse to drago plačujem. Vem, da sem bil nespameten,vem da se tega dolga ne bom tako hitro rešil. Denar si je lahko sposoditi, težko ga je vračati. Sploh se ne vidim več, izgubil sem dejansko vse, voljo do dela, življenja, samo razmišljam o svojih težavah in se mi zdi da so vsak dan večje in bolj hude.Razmišljam celo o samomoru.
Kaj mi svetujete? Kako naj se rešim vsega tega, varčujem ampak mi vsak mesec zmanjka denarja.

Pozdravljen,

Resnično ste v nezavidljivi situaciji. Razumem, da se stvari samo še poglabljajo, zato se mi zdi nujno, da delujete hitro, čas res ni vaš zaveznik in vsako malodušje je luksuz, če se želite izkopati iz dolgov. Edino kar vam lahko svetujem je, da poskusite dobiti še dodatno delo in predvsem, da čim bolj realno pogledate situacijo v kateri ste. Kot razumem se nimate več na koga obrniti, tako da se lahko obrnete le nase, ker pa je vedno težko taka bremena nositi sam, vam svetujem, da se ne zapirate pred svetom, vendar pa tudi ne pričakujete od ljudi kar vam ne morejo dati. Hitrih rešitev ni. Vendar, če boste iskreno pogledali soj položaj in o tem tudi iskreno govorili ljudem, ki so vam blizu ali pa vam še bodo, verjamem, da vam pridejo tudi rešitve na pot.
Svetujem vam tudi, da kadarkoli se počutite tako potrti, prvo kar naredite greste hodit v naravo. Verjamem, da vam ni do ničesar, vendar je vsak korak pomemben. Ne razmišljajte za kaj vse ste zdaj prikrajšani, vzbudite svoj borben del sebe, tisti del, ki ve da je zmožen narediti marsikaj in da se bo boril zase. Vredni ste spremembe, in vredni ste mirnega spanca. Za vse to pa se morate boriti.

Želim vam, da boste našli tisti naboj, za katerega vem, da je v vas, saj je v vsakomur, ki se bo odprl rešitvam.

Lepo vas pozdravljam.

Tanja

Nobena juha se ne poje tako roča kot se skuha .Je pa res da si malo pozno prišel do spoznanja da je treba živeti v okviru svojih zmožnosti . Ko boš odplačal dolg ti bo to šola za celo življenje . Držim pesti da ti bo uspelo