Spoštovani!

Na Vas se obračam z željo oziroma prošnjo po nasvetu. Stara sem 23.let in že skoraj eno leto moje misli prepleta strah – strah pred smrtjo in pred grozljivo boleznijo – rakom. Ta strah se je začel pred enim letom, ko je moj fant, ki mi pomeni vse na svetu, imel hudo prometno nesrečo, ki se je na srečo končala dobro. Vem, da je moj strah verjetno pogojen ravno s to nesrečo, a kljub temu ne poznam poti ven iz tega kroga.

Če sem med ljudmi pozabim na take misli, a ko sem sama in imam “čas za razmišljati” se mi misli vedno vrtijo okoli straha pred smrtijo in kakršnokoli branje strokovnih – zdravstvenih člankov, ki opozarjajo na preventivno pregledovanje v meni zbudi strah morebitne bolezni.

Drugače sem vedno bila vesel človek, poln dobre volje, optimizma in pomoči drugim. Tudi sedaj sem na videz taka, a v meni gloda strah. V času ko so pred menoj izpiti ali napetosti v sluzbi, me ponoci v prsih na levi strani zbada in vem, da je to pogojeno prav s tem, kajti ko so izpiti in to “stresno obdobje” za menoj se tudi ta “zbadanja” končajo.

Rada bi živela življenje brez strahov in bi se veselila vsakega dne, kajti vem, da me ta strah ovira pred radostjo nad življenjem. Zavedam se, da človekova volja in ljubezen bližnjih lahko premaga prav vse in dela čudeže, in glede na to, da sem človek ki mu nikoli ne zmanjka volje, bi jo rada našla tudi tukaj in premagala ta strah.
Ne želim si obiskati psihologa, kajti poskusila bi to rešiti sama. Naj povem, da se je stanje že nekoliko popravilo,a želim si da bi prišla do stopnje, ko bi to bil le slab spomin.

Zavedam se, da je moj problem obsežno napisan, a Vas kljub temu vljudno prosim za nasvet.

Najlepša hvala

Pozdravljena,

Mislim, da ste dobro povezala prometno nesreča vašega fanta in vaš strah pred smrtjo. Ljudje se velikokrat ne zavedamo, da se nas vse stvari, ki se nam dogajajo v življenju na nek način vedno dotaknejo. Taka izkušnja pa predvsem poveča občutek, da na nekatere stvari nimamo vpliva. Če je to vaše prvo tako močnejše spoznjanje, verjamem, da so potem strahovi toliko večji. Nekaterim pomaga že to, da ozvestijo strah in ga povežejo z dogodkom, torej razumevanje. Vendar je v večini primerov to le del poti. Drugi korak je, da prevzamete kontrolo nad svojimi mislimi. To je zelo preprosto: ko razmišljate o raku, ali o čem kar vas je strah, ko se zalotite, te misli prekinete. Lahko si rečete:” Ne teh misli ne potrebujem, poznam svoj strah, vendar ni realen.” Vendar pa to ne zadostuje, če naredite zgolj enkrat, to ponovite vsaič, ko se vam pojavijo. Seveda pa je za to potrebna volja in predvsem odločitev, da tega strahu v svojem življenju ne potrebujete več. Enako je z vsemi slabimi mislimi, ki vas naredijo manj samozavestne in negotove ali pa celo preplašene.

Naj vam povem, da je to moj način soočanja z negativnimi mislimi in se mi obrestuje. Res pa je, da sem potrebovala kar nekaj let in poskusila sem marsikaj, da sem našla svoj način obladovanja takih misli.

Mogoče vam bo pomagal, lahko pa bo le del sestavljanke, do rešitve kako se soočati z svojimi strahovi.

Lepo vas pozdravljam,

Tanja

Spoštovana ga. Tanja!

Najlepša hvala za vaše tople besede. Veliko lažje mi je, ko sem končno dala iz sebe to kar me je težilo in našla razumevanje. Sedaj pa se bom potrudila in si tudi z vašimi besedami in pomočjo pomagala, da te strahove premagam.

Še enkrat se Vam najlepše zahvaljujem in Vas lepo pozdravljam ter Vam želim še veliko nadaljnih uspehov v zasebnem ter poklicnem življenju!

Tudi jaz se soočam s strahom pred rakom. Pri mojih 22 letih mi je umrla mama, ki je imela raka in zato moj strah pred to zahrbtno boleznijo in smrtjo.

Upam, da se bom otresla teh nadležnih misli in gledala v deževen dan z optimizmom in veseljem, ter bila pri svojih 37 letih še naprej srečna z svojo družino.

Vesela, pa bi bila še kakega nasveta, kako ta strah premagati. Vem, da je vse največ na meni, pa vendar je tudi vaše mnenje blagodejno.

Lep dan

Marinka

Očitno nas je kar veliko! Tudi jaz se že leta in leta ne morem osvoboditi tega strahu, zdaj pa mi je zbolel še oče! Zdaj sem stara 27, a mislim, da to traja že tam od srednje šole, če ne še dlje nazaj, in prav tako sem se vedno in se še zanimam za medicino, berem zdravstvene članke, revije, gledam na tv vse o tem… (pa ne toliko zaradi strahu, ampak ker me to zanima, je pa res tudi, da se ljudje pač želimo informirati, da lahko bolje in pravočasno poskrbimo za svoje zdravje). Tako da bi tudi meni prav prišel kak nasvet!
lp

Sicer je kar nekaj časa od zadnjega sporočila ampak sem se odločila pisati, saj je moj problem popolnoma enak, le da jaz skoraj ne najdem nekega vzroka da sem se začela bat smrti in bolezni. Je pa res, kot že omenjeno, misel močna stvar, ampak kaj ko je včasih premočna in si tudi razumno ne moreš dopovedat da naj se ne bojiš, da poskusiš prekinit te misli….
Kako vam gre zdaj, se že bolje počutite?
lp,
J.