kako dolgo še, ko ne gre več
Ojla!
Imam kratko, a resno vprašanje, ki ga vedno znova rešujem, pa ga ne znam in ne znam rešiti.
Starost: 24 let.
Diagnoza: suicidalno vedenje + depresija.
Po 2-letni hospitalizaciji v Psihiatrični bolnišnici (Begunje na Gorenjskem) sem popolnoma nov človek, prvič v življenju zagledam dan, sonce, luč… Ne morem verjeti, da je to možno. Kot da bi se rodila na ta svet šele zdaj. Prvič. Čudežno se mi zdi vse skupaj! Učim se hoditi in dobro mi gre, vsaj počutim se tako. Včasih je malo težko, ampak nič hudega, težave so sestavni del življenja vsakega človeka in se potrudim in grem naprej. Čutim moč za življenje, ki je do sedaj nisem še nikoli. Mislim si, da mi bo uspelo preživeti in se veselim. A vedno znova me nekaj spomni, da naj ne bom tako korajžna. Vedno znova me duša intenzivno spomni, kje sem bila nekoč in mi spet da okusiti tiste občutke nemoči in obupa. Sprašujem se, bo sploh kdaj konec tega nihanja in guganja??? Je to sploh možno? Vsakič ko udari, se mi zdi, da udari bolj grenko, bolj odločno, obupano, izčrpavajoče in bolj trpko… Poskušam ostati odprta in se pogovarjati z drugimi in mi je malo bolje. Ampak ne želim jim več težiti, in niti več poslušati njihovih prepričevanj. To ne pomaga več… pa tudi oni sami se zavedajo in pravijo, da problemu niso kos.
Kam naj se obrnem, kaj naj storim, ko/ker se bojim sama sebe? Resno ne vem več. Kam naj se obrnem, ko vidim, da je stalno ob meni in me vabi, močno vabi, ko vidim, da me bo spremljala vedno in tega ne bo nikoli konec??? BOJIM SE SAME SEBE in svoje lastne odločitve, ki si je ne želim… Kam naj grem, ko čutim in vidim, da se tega ne bom nikoli rešila? Ko čutim, da se izteka? Da ni več daleč? Da ni moči, ne volje… Sama si ne znam več pomagat… a si želim pomoči… Prosim za prijateljstvo…
V pisanju ne znam predstaviti čutenja tako resnično kot si to želim, a kljub temu se obračam na širši krog ljudi in Vaše izkušnje… mogoče pa kdo razume…
Lp, -Anna-
Pozdravljena,
Veseli me, da ste našla optimizem in voljo za življenje. Obenem pa vas je strah trenutkov, ko niste tako optimistična. Pravite, da vam bližnji niso več kos. Zdi se mi pomembno, da v času, ko se počutite dobro naredite čim več na sebi. Hodite v naravo, se ukvarjate z vam ljubim hobijem, družite se z ljudmi, ki so vam blizu,… Saj vam vse to lahko koristi, ko ste na tleh in ko ni več videti smisla.
Niste napislala iz katerega konca Slovenije ste, saj ima Ozara progreme po celi Sloveniji, in lahko bi se vključila v enega od naših programov. Na voljo so vam skupine za samopomoč, program socialna mreža, ker je povdarek na druženju, ter še kar nekaj drugih zanimivih aktivnosti.
Za več informacij nas pokličite na tel 01/43-82-760
Lepo vas pozdravljam, Tanja
Spoštovana Ana !
Le pogumno hodite naprej, to stanje poznam pri bližnji osebi, ki doživela mnoge neprijetne stvari od študentskih let dalje. Lani se je vklučila v Ozaro, ki jo lahko samo pohvalim, zelo so prizadevni in rezultati so vidni, le obrnite se nanje. Vso srečo na nadaljni poti in lep pozdrav !
Mia
Anna,
tezko mi je ko vidim da dekle staro 24 let, v cvetu mladosti, prosi za pomoc, ker sama ne ve kako naprej v tem, vcasih tudi tezkem, zivljenju.
Sama nisem imela nikoli velikih problemov v zivljenju, kar prise sproti pa le premagujem. Zato mi je tezko ti kaj posebnega svetovati. Zelim ti veliko moci, UPANJA in VOLJE do zivljenja. Poglej, vceraj je bil strasno grd dan, dezevalo je in bilo je zelo mrzlo. A danes ze sije sonce, kako lepo bi bilo ce bi lahko stekla ven, ven na zrak. Tudi ti pojdi med ljudi, toliko lepih stvari je okrog nas, le poiskati jih je treba. Sedaj se blizajo novoletni prazniki, toliko stvari in dogodkov se bo odvijalo, toliko luck bo prizganih, toliko smrecic okrasenih. Mogoce ti bo takrat se huje, saj clovek ki je sam med prazniki postane se bolj depresiven, a pomisli – NASLEDNJE PRAZNIKE BOM PA LAHKO TUDI JAZ GLEDALA OKRASENE SMRECICE V DRUZBI, zakaj jo nebi zacela iskati ze sedaj?
Res je, zivljenje je vcasih zelo kruto, a za vsakim dezjem posije sonce, zato se drzi, saj si se zelo mlada in VSE, PRAV VSE TE SE CAKA PRED SEBOJ, pomisli na ljudi ki trenutno umirajo zaradi raka, aidsa … in si ne morejo nic, prav nic pomagati, njim je lahko hudo, saj jim zivljenje ne ponuja vec nobene moznosti ozdravitve.
Mislim nate.
racman