Moj fant je biseksualec, oz. čutti spolno nagnjenje tudi do istega spola, čeprav spolnega nagnjenja do moških v fizičnem smislu ni nikoli uresničeval (in ga tudi ne misli). Naj še dodam, da je imel pred mano že dve romanci (z ženskama, seveda), doživljal je prave zaljubljenosti, preko tega je tudi še bolj utrdil svoje prepričanje, da si lahko normalno ustvari družino.

Želi si torej ustvariti ‘normalno’ družino z mano, imeti otroke. Vendar se nekoliko boji, da bi tudi otroci podedovali njegovo istospolno nagnjenje. O kakšnih verjetnostih podedovanja sploh lahko govorimo, kaj pravi znanost na to? Koliko večjo preddispozicije bi imel najin otrok za istospolno usmerjenost (če izkjučimo vpliv okolja)?

Ali je neodgovorno imeti otroka, če veš, da obstaja nekoliko večja verjetnost, da ta podeduje kakšna istospolna nagnjenja? Ali sploh lahko govorimo o (ne)odgovornosti? Mar ni potemtakem neodgovorno imeti otroka tudi v poznih tridesetih (ženske), ko je toliko večja verjetnost kromosonmskih napak pri otroku?

Pozdravljena,

Sprašujem se če je vaše vpršanje izključno povezano samo z dednostjo (mislim, da so tu vaši strahovi odveč, sploh pa menim, da ni nič narobe, če si drugačen od “normalnih”), v vašem primeru bi imela jaz več vprašanj na temo, zakaj si vaš partner želi biti z vami, čeprav čuti potrebo po nasprotnem spolu in če jo čuti, kaj je tisto, kar mu preprečuje, da to tudi ne udejanja. Zdi se mi težko, če ne moreš (zmoreš)biti to kar si, ker si to sam ne dovoliš, še težje pa se mi zdi,da niti natačno ne veš kdo si in to tudi ne upaš pogledati, ker te je strah kaj boš lahko odkril. Ne vem kako si svojo spolno usmerjenost razlaga on sam, menim pa, da bi bilo dobro preden načrtujeta družino dodobra pogledati vajin odnos, na čemu temelji, kakšna imata pričakovanja, kakšne strahove,…
Vedno je bolje pogledati resnici v obraz, pa naj je še tako boleča, kot pa da nas preseneti, ko jo najmanj pričakujemo.

Lepo vaju pozdravljam, Tanja