POTREBUJEM POMOČ
Pozdravljeni,
znašala sem se v situaciji, ko ne najdem več odgovora, pa tudi moji bližnji mi ne morejo več pomagati.
S fantom se poznava dve leti (oba sva stara 24) in od takrat sva tudi par. Po nekaj mesecih sem se na njegovo željo in na prigovarjanje njegovih staršev preselila h njemu. Živeli smo krasno, kot nova družina (očeta od majhnega nimam, mama pa mi je umrla pred 4 leti)
Novembra me je fant zaprosil in tako sva se odločila, da se konec maja poročiva. Njegova in moja družina sta bili zelo veseli. Takrat pa se je odnos spremenil…v kolikor živiva pri njegovih starših, sva z njimi tudi veliko v kontaktu. Imava sicer svojo dnevno sobo in splanico, kuhinja in kopalnica pa sta skupni. Zato mama kuha za vse, po lasni želji in ker ima več časa, je namreč brezposelna, midva pa hodiva oba v službo tudi do 12 -16 ur na dan. Od dneva, ko se je začelo pogovarjanje o poroki in planiranje pa je prišlo do razdora moji – tvoji, ki bi nama vsi radi vsilili svoje mnenje, čeprav bova v celoti krila stroške sama. Pri mojih še nekako gre, ker imam dve sestri (ena štiri in ena šest let starejša), tako da približno razmišlata tako kot midva. Njegova mama pa misli da sva nesposobna in še otroka, zato nama bo ona vse organizirala po njenih željah, tako kot ona misli, da je najboljše. To pa še ni vse…pred tremi mesci sem zanosila in ker je otroček težko pričakovan sva se odločila, da ga bova obdržala. Vendar se o nosečnosti in otroku ne smeva pogovarjati pred njegovo mamo, ker je to prekletsvo za otroka. Tudi knjig o nosečnosti ne smem brati, ker je ona vzgojila dva otroka brez knjige. Ne smem kuhati, ker ni tako dobro kot njeno, ne smem prat, ker ima ona drug sistem razvrščanja, ne smem likati, ker ne delam istih črt kot ona in ker likam počasneje…
Vse se iz dneva v dan stopnjuje, moj pa je padel pod njen vpliv in zdaj že razmišlja tako kot njegova mama…
Veliko prejočem, vendar izhoda ne najdem….čakata me poroka in otrok, jaz pa želim čim dlje od tam…kaj naj storim…ali samo pretiravam?
Prosim kak odgovor…vzpodbuden ali ne…samo svetujte..
lp..
Pozdravljena,
razumem vašo stisko, saj glede na napisano sploh nimate veliko besede glede organiziranja gospodinjstva, ki je kot vas razumem, sedaj tudi vaše. Vaše bodoče tašče sicer ne bost spremenili, gotovo pa lahko spremenite vaš odnos do sebe. Zdi se mi pomembno, da o svoji stiski govorite s svojim bodočim možem. Skupaj potem zavzamita stališče, ki ga predstavita njegovi mami. Glede na to, da v tem trenutku vaš fant razmišlja podobno kot bodoča tašča, vem da ne bo lahka naloga. Zdi pa se mi pomembno, da najprej vi vzamete resno samam sebe in svojo stisko, saj boste le tako našli besede, ki bodo razumljive tudi njemu.
Starši bodo vedno težko prepustili svojo mesto otrokom in tudi osamosvajanje otrok jim je ponavadi ponavadi težko sprejeti, vendar je naloga otrok, da si izborijo svoj prostor. Pri vas je to toliko težje, saj to niso vaši starši, vseeno upam, da boste zbrala pogum in z vašim fantom podelila stisko v kateri ste se znašla. Mogoče vas bo presenetilo, da je tudi sam opazil težave, vendar o njih ni želel govoriti, ker je to vendarle njegova mama.
Želim vam pogum, da se postavite zase in svojo novo družino,
Tanja
Večina mamic dela tako kot tvoja bodoča tašča. Kar pograbijo ne spustijo več iz rok. Če se moreš, se prilagodi, če pa ne, te čaka kruta in brezobzirna borba, ki bo toliko hujša, čimveč trmoglavosti bo v njej. Vendar te opozarjam, da te to lahko zlomi. Dejstvo pa je, da živita v hiši njegovih staršev, kar pomeni, da imajo njegovi starši vso pravico do komande. Izogibaj se nestrpnosti, kljubovanju in daj možu več, kot njegova mama, sicer mu bo maminemu sinku mama pomenila preveč, kar bo hudo zate.