Torej ne vem kam se obrnit zato napisem sem.. Imam problem ,s strahom ,hudim strahom. In sicer glede zveze z nekom, pocutim se utesnjeno,stiska me v zelodcu, ne morem se ucit in nic.. in to zaradi nove zveze.To se mi dogaja od kar sem z njim, dva tedna. Ni prvic ki se mi dogaja to,nazadnje sem se pustila ,dovolj sem imela vsega tega, zdej pa nocem vec zbezat. Rada bi se normalno pocutila v blizini nekoga ki vem da sem mu vsec, ta strah mi onememogoca da poslusam moja custva. In ce se tega sedaj ne resim,bo vedno tako. Bo obsojena da bom sama za vedno!In si bom dokazala da nisem sposobna vec ljubiti… In se mi mesa od tega. .Ne morem vec normalno zivet. ko ga vidim me napade strah, tesnoba ..ne uzivam v lepih trenutkih z njim. bojim se sploh ne vem cesa tocno, ne vem.. Ne vem kako se vec tega resit! V bistvu me je strah,da me je strah. Sovrazim ta obcutek, se predvsem se mi pojavlja ko sem sama doma, ko sem z njim, pa se mi ne, morda za trenutek. Fant mi je zelo vsec. Sem mislila da je nekaj na fantih narobe da se ne morem zaljubit v njih, sedaj sem pa ugotovila da je meni nekaj narobe. Nekaj mi v sebi ne da miru, mi ne da prostosti.. me unicuje pocasi.

Velikokrat, ko nam je nekdo zares všeč in nam je pomemben, postavimo pod drobnogled naša čustva, obnašanje in velikokrat smo zaradi tega nesproščeni. Menim, da se je to zgodilo tudi tebi. To je v veliko meri povezano z samozavestjo, saj če meniš, da si dovolj dobra takšna kot si, potem te ni strah kako te bo videl on. Veš da nisi popolna in ni te strah delati napake. Ta samozavest v veliki meri pride z izkušnjami. Pomaga pa tudi, da se zaveš problema in ga ne ignoriraš, kar si ti gotovo naredila. Dobro bi bilo, da tudi njemu omeniš svojo težavo, tako se bodo gotovo sprotile določene stvari in problem ne bo več samo tvoj. Ko smo v partnerskih odnosih delimo z drugim ne samo lepe trenutke ampak tudi svoje stiske. Pogumno naprej.