žalovanje
Pozdravljeni,
v Oni sem zasledila intervju z dr. Ingrid Rossi Zagožen. Blizu mi je njen pogled na smrt in žalovanje. Žalost boli. Pogovor. Nič antidepresivov. Omenila je, da namerava odpreti psihološko svetovalnico za ljudi, ki žalujejo.
Sama sem pred dvema letoma po naporni bolezni izgubila mamo, ki je bila vsa moja družina. Prve mesece po njeni smrti sem delovala kot avtomatizirana, toliko je bilo nujno za opraviti, diploma, selitev, selitev, nov študij, in morala sem zdržati. Potem je prišlo obdobje, ko niti pomisliti nisem mogla na vse, kar se je zgodilo, tako je bolelo. Še vedno traja. Na škodo mojega življenja. Utrujenost, nemotiviranost, nedelavnost, nočne more, smrt je zame postala tabu tema. Ne znam si uspešno pomagati. Zanimala bi me tovrstna psihološka svetovalnica. Morda veste za kakšno tako, ki že obstaja? (individualni pogovor, za skupinske terapije nisem)
Najlepša hvala,
Nina
Pozdravljena Nina
Kolikor sem informirana, se to problematiko ukvarja društvo HOSPIC, ki ima sedež v Ljubljani , Dolenjska cesta 22, njihov telefon pa je 01 420 52 60.
Ne vem točno na kakšen način delujejo, vem da imajo skupine za samopomoč, verjetno pa imajo tudi možnost indiviualnih razgovorov.
Lep pozdrav,
Tanja , Ozara