Prosim vas za pomoč.
Sem namreč v zelo veliki krizi
Z družino živim pri mojih starših v hiši. Imamo svoje nadstropje. Vendar na živce
Mi gre moja mama, ker je od nekdaj zelo dominantna oseba. Na začetku me to še ni toliko motilo, ko sva se preselila, sedaj ko so otroci pa vse večji pa vse bolj.
Včasih otroke maltretira naj se grejo igrati še drugam ne samo pred našo hišo, Ker je to
Sina razjezilo ji je rekel, da bodo šli se drugam igrat in to samo zaradi nje. Ona mu je pa rekla, da jo je razočaral, ker ji je tako rekel in da mu ne bo kupila nobene jopice več.
Jaz mislim, da ji je kar prav povedal.
Naj še povem, da se z mojo mamo že od mladosti nisva razumeli in ravno jaz sem si šla
Urediti stanovanje doma. Naj še povem, da imam 2 mlajše sestri, ki še nimata družine in še
študirata. Z očetom se razumem in sem se poskušala tudi z njim pogovoriti, vendar on ji v vsem ustreže, samo da ni ogenj v strehi. Naj še povem, da jemljem antidepresive, da me malo držijo pokonci. Želela bi odtti stran, vendar nimam moči. Mislim, da ko jo zagledam se jo kar bojim, da mi bo povedala, katero rožco so otroci zopet zlomili. Naj povem, da ima rožic okrog in okrog hiše, da nekje še mimo ne moreš. Vse nas obremenjuje s tem. Samo oče ji nič ne reče.
Problem je pa naslednji. Jaz bi rada to čimprej končala. Zelo rada bi se odselila v stanovanje, ker mislim, da je to najlažja in najhitrejša rešitev. Vendar se po eni strani bojim, ker vseeno sem zelo navezana na okolje in dom in si ne predstavljam, da bi živela v drugem okolju.
Po drugi strani pa me to okolje obremenjuje, ker se ne počutim samostojno in se počutim kot v kletki. Mož si namreč ne želi iti v stanovanje, on bi rad hišo. Jaz se pa ne vidim, da bom še nekaj let tako životarila. Tudi otroci si ne želijo v stanovanje saj imajo tukaj prijatelje.
To samo jaz hočem. Mož me ne razume, ker ni v moji koži. Naj še povem, da mož pravi, da bi v stanovanju pa ob trpel, saj imamo tukaj še delavnico kamor hodi delati, ker je zelo pridne narave. V stanovanju pa tega ne bo mogel, ker se bi odselili v drug kraj inpravi, da bi tam imeli samo stanovanje in nič drugega kot recimo v hiši. Kaj mi predlagate?
Ali naj počakam, da nekje dobiva parcelo, naj povem, da jo še nimava. Stanovanje bi pa
Lahko v tem trenutku že kupila. Sicer lokacija ni najboljša in tudi balkona nima kot si ga vsi želimo samo.dovolj velikih stanovanj pri nas ni. In tudi ves denar bi vložile v stanovanje.lIn priložnost zamujean ne vrne se nobena pravilo.
Kaj mi svetujete ali naj grem z glavo skozi zid, kot mi pravi mož? Pravi, da če bom rešila eno dušo bom tri duše v nekja prisilila kar se jim ne zdi.

Kaj vi pravite?

Hvala za mnenje

Lara

Pozdravljena Jasna

Prostor kjer živimo je pomemben dejavnik pri dobrem počutju posameznika. Kolikor ste napisali, se zdi, da imate resen problem in da to ogroža vaše duševno zdravje.
V kolikor se z mamo ne razumete in z njo ne morete skelniti nekega kompromisa in se pogovoriti, je resnično najbolje, da si čimprej uredite svoje stanovanje. Hiša kjer trenutno živite je verejtno od vaših staršev, kar pomeni, da bodo le ti imeli vedno glavno besedo kako bo potekalo življenje v njej.
Glede na to, da vaši otroci in mož ne čutijo težav kot vi in ste očitno samo vi tisti, ki doživljate konflikte vam predlagam, da kadarkoli bo vaša mama ponovno odkrila kakšno stvar, ki jo bo motila, ji povejte, da se naj obrne direktno na tistega, ki je po njenem mnenju nekaj narobe naredil. Na ta način bo obremenila tudi ostale družinske člane, kar bo pri njih morda učinkovalo tako, da bodo tudi oni pripravljeni, da se odselijo drugam.
Gradnja hiše se lahko precej zavleče in morda je smiselno, da razmislite o tem, da kupite že gotovo hišo. Cena ne bo bistveno višja kot za večje stanovanje.

Predvsem pa poskrbite zase in ne pozabite, da niste več otrok ter, da vas vaša mama ne more ustrahovati na tak način.

Pa veliko uspeha vam želim,
Tanja,Ozarajasna napisal:

> Prosim vas za pomoč.
> Sem namreč v zelo veliki krizi
> Z družino živim pri mojih starših v hiši. Imamo svoje
> nadstropje. Vendar na živce
> Mi gre moja mama, ker je od nekdaj zelo dominantna oseba. Na
> začetku me to še ni toliko motilo, ko sva se preselila, sedaj
> ko so otroci pa vse večji pa vse bolj.
> Včasih otroke maltretira naj se grejo igrati še drugam ne samo
> pred našo hišo, Ker je to
> Sina razjezilo ji je rekel, da bodo šli se drugam igrat in to
> samo zaradi nje. Ona mu je pa rekla, da jo je razočaral, ker ji
> je tako rekel in da mu ne bo kupila nobene jopice več.
> Jaz mislim, da ji je kar prav povedal.
> Naj še povem, da se z mojo mamo že od mladosti nisva razumeli
> in ravno jaz sem si šla
> Urediti stanovanje doma. Naj še povem, da imam 2 mlajše sestri,
> ki še nimata družine in še
> študirata. Z očetom se razumem in sem se poskušala tudi z njim
> pogovoriti, vendar on ji v vsem ustreže, samo da ni ogenj v
> strehi. Naj še povem, da jemljem antidepresive, da me malo
> držijo pokonci. Želela bi odtti stran, vendar nimam moči.
> Mislim, da ko jo zagledam se jo kar bojim, da mi bo povedala,
> katero rožco so otroci zopet zlomili. Naj povem, da ima rožic
> okrog in okrog hiše, da nekje še mimo ne moreš. Vse nas
> obremenjuje s tem. Samo oče ji nič ne reče.
> Problem je pa naslednji. Jaz bi rada to čimprej končala. Zelo
> rada bi se odselila v stanovanje, ker mislim, da je to najlažja
> in najhitrejša rešitev. Vendar se po eni strani bojim, ker
> vseeno sem zelo navezana na okolje in dom in si ne
> predstavljam, da bi živela v drugem okolju.
> Po drugi strani pa me to okolje obremenjuje, ker se ne počutim
> samostojno in se počutim kot v kletki. Mož si namreč ne želi
> iti v stanovanje, on bi rad hišo. Jaz se pa ne vidim, da bom še
> nekaj let tako životarila. Tudi otroci si ne želijo v
> stanovanje saj imajo tukaj prijatelje.
> To samo jaz hočem. Mož me ne razume, ker ni v moji koži. Naj še
> povem, da mož pravi, da bi v stanovanju pa ob trpel, saj imamo
> tukaj še delavnico kamor hodi delati, ker je zelo pridne
> narave. V stanovanju pa tega ne bo mogel, ker se bi odselili v
> drug kraj inpravi, da bi tam imeli samo stanovanje in nič
> drugega kot recimo v hiši. Kaj mi predlagate?
> Ali naj počakam, da nekje dobiva parcelo, naj povem, da jo še
> nimava. Stanovanje bi pa
> Lahko v tem trenutku že kupila. Sicer lokacija ni najboljša in
> tudi balkona nima kot si ga vsi želimo samo.dovolj velikih
> stanovanj pri nas ni. In tudi ves denar bi vložile v
> stanovanje.lIn priložnost zamujean ne vrne se nobena pravilo.
> Kaj mi svetujete ali naj grem z glavo skozi zid, kot mi pravi
> mož? Pravi, da če bom rešila eno dušo bom tri duše v nekja
> prisilila kar se jim ne zdi.
>
> Kaj vi pravite?
>
> Hvala za mnenje
>
> Lara