ali obratno.

zanima me, ce mi lahko nekdo svetuje pravo in uspesno svetovalnico oziroma kliniko za zdravljenje alkoholizma. ni potrebno da je kot betty ford (ali pac) saj smo nekje ze poskusili kjer smo izvedeli da se jim gre samo za stranke kajti vec strank = vec denarne pomoci od drzave-kar se mi zdi skrajno grdo, nekorektno in izkoriscevalsko!

imamo clana, ki pije alkohol kadar nastopi custvena kriza. ker smo drugi ze skoraj togotni od te zadeve, se bojim, da bo slo tako naprej, kar pa seveda ne sme biti tako, vendar ne vemo kaj storiti-sprva jeze je bilo dovolj, pogovora prav tako, sedaj je samo zalost in nekaksna navada kadar pride tisti domov v opitem stanju. izgovori so najveckrat sluzba, napor, praznovanje uspeha katerega koli, ali vcasih zgolj jeza na nekoga drugega bodisi upraviceno ali ne, alkohol bo vedno za “pomirjevalo” ali “sistem resevanja tezav”.

naj povem se to da se opitost dogaja priblizno 2x/teden ali na vsake 10 dni (niso vsteti vsi rojstni dnevi ali prazniki) * * * ne vemo kako naprej, ce ni ustrezne institucije za to, smo obsojeni na propad!

Spoštovani,

vašega člana bo potrebno najprej postaviti pred dejstvo, ali zdravljenje ali pa………..odvisno, v kakšnem razmerju ste z njim. Napisali ste premalo informacij. Če ste žena, potem ga postavite pred dejstvo, da se boste ločili, v kolikor ne preneha z uživanjem alkohola in da se boste skupaj vključili v zdravljenje.

Pri vsej tej stvari je potrebno vedeti, da vključitev vašega člana v zdravljenje (skupina, individualno) ne pomeni to samo dela za vašega člana, temveč predvsem tudi za vas vse. Od spremljanja, do dela na sebi. Alkoholizem ni stvar posameznika in tudi ni stvar uživanja alkohola. Gre za globlje stvari. Vaš član ima težave in jih z alkoholoh skuša reševati. Pri tem bo potreboval veliko opore, podpore,….

Vsekakor bo potrebno veliko dela. Predlagam, da se vključite v družinsko terapijo, pogoj za to pa je, da vaš član popolnoma preneha s pitjem alkohola, za takšno obravnavo mora biti “trezen”, ker sicer nič ne zaleže. Včasih je za to najprej potrebno hospitalno zdravljejne, šele potem lahko poteka drugo delo, kot je recimo terapevtsko delo.

Prijateljsko prepričevanje (pogovori, jeza) pač tu odpade. Kar se tiče, da vaš član pije dvakrat na teden in podobno je vseeno. Nekateri pijejo vsak dan, drugi občasno in podobno. Gre za to, da s tem (ne)rešuje, seveda on misli da jih, neke težave. Treba je najprej prenehati s pitjem, torej doseči abstinenco, potem pa se vsi skupaj vključiti v družinsko terapijo. Tam boste lažje ugotovili ozadja, si povedali neizrečene stvari in kar je še tega. BO pa potrebnega veliko dela. Veliko ljudi misli, da je problem v človeku, ki pije. Še več jih meni, da se bodo težave s tem, če bo on prenehal piti rešile. Žal se ne rešijo. Slej ko prej družinski člani največkrat prav nezavedno prisilijo tistega, ki je že prej pil, da s tem ponovno prične, ker se situacija toliko spremeni (največkrat se ostali družinski člani ne), da ne vzdržijo. Spremembe morajo doseči vsi. Potrebno je odkriti, kje so problemi in ti so del vas vseh, ne samo vašega člana. Njega lahko marsikaj muči, o čemer se ostalim, ki živite tako ali drugače z njim sploh ne sanja. Stvari si je treba povedati, potrebno jih je ubesediti in pričeti reševati drugače kot pa z uživanjem alkohola na eni strani in s preganjanjem na drugi strani.

Tako imate več možnosti. Zdravtveni sitem ima zdravljenje alkoholizma urejeno po svoje. Socialnovarstveni pa po svoje. Predlagam vam, da si poiščete družinskega terapevta, ki bo delal z vami. Pri tem je dobro vedeti, da stvari niso rešljive čez noč in da je potrebno dalj časa, več let, da se stvari spremenijo. Ljudje se velikokrat na tej poti “zdravljenja” tudi ustrašijo, ker je največji napor spreminjati sebe. Dokler mi skušamo druge še gre, ko pa smo samo na vrsti, da pri sebi kaj naredimo pa so stvari drugačne. Lahko sporočite svoj mail, številko.

Tudi sam sem imel težave z alkoholom. az sem odšel na zdravljenje v PBbegunje.
Vendar je bila to le prva stopnja, druga je obiskovanje društev zdravljenih alkoholikov.
Mogoče bi”TISTI” poiskal pomoč tudi pri anonimnih alkoholikih.
Upanje obstaja. Jaz abstiniram 7 let.
Lp!
MIRO

Na kateri naslov se lahko oglasim oz. pisem.

V naši družini je alkohol prisoten na materini strani in čeprav ne živiva več skupaj, se zavedam, da je to naš problem. Mati je pila tudi že, ko sva še stanovali skupaj. Sama se zaveda problema, vendar ji ne uspe abstinirati več kot mesec dni.

Prosim za pomoč, ker v zdravstvene in socialne ustanove ne zaupam preveč, mati pa ima do tega odpor in se boji prevelikega etiketiranja, ker živimi v manjšem mestu in okolica marsikdaj ve več o tebi kot ti sam.