KAJ PA SEDAJ
Pozdravljeni!
Pred leti sem se ločila in odšla od doma. Moja mama je stopila na njegovo stran, saj je smatrala, da je bolje biti poročen, pa čeprav živiš v ločenih spalnicah (by the way, ločene spalnice je predlagala tako ali tako ona).
Potem sem spoznala sedanjega partnerja. Oba imava otroke. Počasi sva jih vključevala v najino razmerje in pred kratkim sva se odločila za skupno življenjsko pot. Z usklajevanji različnih karakterjev, navad, … imamo dovolj opraviti.
Sedaj je zbolela tašča. Vzeli smo jo k sebi. S svojim vedenjem (ni nalašč, vpliva bolezen) močno vpliva na razmere med nami. Za nas ni več časa. Ostaja samo še služba, delo doma, ukvarjanje s taščo. Nekaj malega ostaja za otroke. Za naju … zelo malo (po mojem mnenju, po partnerjevem pa ne). Sedaj mi on pravi, da imam prevelika pričakovanja. Vedno mi reče, da mu očitam, kadar kaj pripomnim.
Enostavno ne znam več naprej. Zgubljam voljo. Zgubljam potrpljenje. Ne vidim smisla.
Ne vem kako naj spolh še kaj povem ali rečem, brez da se bo potem vse obrnilo proti meni, kot, da sem sedaj jaz problem, ker sem povedala da me nekaj moti ali da sem povedala na napačen način (pa nimam občutka, da očitam).
Kako razvozlati situacijo, da bo prav …