ljubezen, prevare,bolezen
Stara sem 33 let in kar uspešna v poklicu, neporočena, brez otrok, vsaj do sedaj.Začela bi svojo pripoved pri svojih 17-ih, ko mi je mama predstavila svojega ljubimca, pa čeprav je prekleto dobro vedela, kako sem navezana na svojega očeta.(nista ločena-še vedno ne). Zelo me je prizadela, pa mi ni dovolila, da bi ga odbila oz, mu dala vedeti, da mi ni prav. Odšla sem v tujino-London-mišljeno je bilo 2 leti, pa sem po 3-eh mesecih obupala in si želela priti nazaj domov, pa mi je moja draga mater sporočila, da sicer lahko pridem domov, ampak samo na obisk, za vedno pa nimam kaj početi, ker služb v Sloveniji ni. Bežno sem poznala nekega fanta iz Nemčije in se odločila, da bom odšla tja na obisk, ker me je že dolgo vabil, pa sem potem kar ostala in se z njim poročila. Nisem ga ljubila, mogoče mi je bil na začetku všeč, a je veliko pil in me tudi parkrat premlatil. 4 leta pa sem vseeno zdržala, se naučila nemščine in trdega dela, potem pa mi je predraga mati(ker je opazila, da mi je grozno) le “dovolila” priti nazaj, čeprav je ona ves ta čas imela ljubimca in je vsak vikend hodila k njemu, čez teden pa je bila doma-in v službi. Očetu, pa, čeprav je slutil, je vedno lagala, da hodi na vikend. Jaz sem se vrnila, vse pustila možu, samo da sem lahko odšla in tu zelo hitro našla službo. Pa še dobro po vrhu. Potem pa se mi je odtrgalo. Menjavala sem moške, enega za drugim, vse sem prizadela, jih zapustila brez razlage. Leta so minevala, vmes sem imela vezo 4 leta s precej starejšim moškim, pa potem še eno daljšo, do izpred 3-eh let, ko sem spoznala sedanjega partnerja. Oz. ne morem reči, da sem ga spoznala, ker sem ga poznala že od malega. Bil je vdovec, sam z dvema otrokoma, ni se znašel, všeč mi je bil, pa sva se dogovorila za zmenek. Šla sem z namenom, da se malo pozabavava, pa sem se na smrt zaljubila, in to traja še sedaj. Zelo se imava rada, vem, da je dober, ima svoje napake, a imam jih tudi jaz. Pred 4 meseci pa je zbolela moja mati, operacija žile v glavi, skoraj je umrla. Vse sem storila, da sem ji pomagala, vsak dan sem bila pri njej, večkrat. Že leto prej sem ji stala ob strani, ko mi je jokala, kako jo je ta ljubimec prevaral, zapustil, prizadel… Kako zelo me je obremenjevala s tem, pa sem poslušala, ker sem pač taka. pa je šla spet nazaj in spet domov…se hotela pobotati z očetom – po 15-ih letih!! Pa spet… Kako besna sem bila. Še sedaj sem. Sedaj je doma, še vedno bolna, pa ji gre na bolje, o ja. Ona se bo izvlekla, slišim jo,pa čeprav tega ne ve, ko stoji pod mojim oknom in govori po telefonu – s svojim ljubimcem. Doma pa laže, se pretvarja in mi daje denar, ker skrbim za njo. Seveda denarja nočem. Ne pustim se podkupovati. Pomagala ji bom , dokler me bo potrebovala, potem pa mislim, da bom dejansko naredila konec tej zvezi.Šele sedaj počasi razumem, da se nekateri starši in otroci sploh ne slišijo niti vidijo. Upam, da se bo sama odselila, kot namerava.Jaz pa bi rada z mojim partnerjem imela otroka, šla živet k njemu, bila končno srečna, pa se bojim, zanosim tako ali tako ne, ker sem preveč živčna. Hvala bogu, da je moj partner tako razumljiv, da me sploh še gleda. Saj sem močna po karakterju, vsaj delam se, a včasih me zvije.Zadnje čase pa imam grozne krize, gre mi na jok, jezna sem, agresivna,…
Poleg tega imam še leto dni starejšega brata, ki je bil vedno mamin ljubljenček, sedaj pa se obnaša, kot da mama sploh ni bolna. Verjetno je prizadet, pa se skriva za službo, študijem. Kaj bi bilo, če bi se še jaz? Nikoli mi prej ni rekla, da me ima rada, pač nismo imeli takšnih odnosov, sedaj pa samo na glas poudarja, kako je navezana name, kako rada me ima. Zdaj ?? Ne vem več, kaj bi, mogoče delujem grda, ker je bolna, a ne morem več. Ne znajdem se več, ne vem zakaj me je strah veze, poroke, družine, pa tako si želim biti z njim. Po moje ne bi bilo slabo če bi se pogovorila s kom, ki bi mi profesionalno pomagal, kaj mislite?
Tvoja zgodba me je presunila, pogumna si in močna, to vidim. Če misliš, da potrebuješ strokovni pogovor, si ga kar poišči. Vendar kapo dol pred tabo. Mama in brat sta ti lahko hvaležna, da živiš. Mislim pa, da bi očetu vendarle morala odpreti oči oz. mami dati vedeti, da veš kaj se dogaja in kar je najbolj pomembno, opustiti zamere, ker nikomur ne škodijo, kot tebi. Močnejša si od vseh, zato se ne uniči, odpusti in pusti oditi. Delaš najbolje kar moreš in pazi, da te kdo ne začne izkoriščati (npr. tvoj brat). Z novim partnerjem pa le osnuj družino, zaslužiš si jo in ljubezen dajaj tja, kjer ti bo povrnjena. Ti povem iz lastnih izkušenj, da ga ni čez tvojo družino. Drži se!!
Spoštovana Bea,
vse vaše življenje se tako ali drugače suče okoli vaše matere in ne okoli vas, kot bi se, v kolikor želite najti sebe in ustvariti svojo družino, moralo.
Mati vas ima za svojo čustveno partnerico in več ali manj v vseh za vas življenjsko pomembnih stvareh odloča namesto vas. V celoti vam kroji vaše življenje.
Nerazčiščen odnos med vašo materjo in očetom, vas je močno prizadel že kot otroka. Prav tako pa vas prizadeva sedaj, ko ste odrasli. Vendar gre tu za odnos mede vašima staršema, ki ga bosta morala, v kolikor bosta to želela in zmogla, urediti sama. To ni vaša vloga. In se za to tudi ne trudite, ker ste čustveno povezani z obema staršema in vas bi, v primeru, da bi posegali v to, oba, predvsem pa mama, zlorabljala, za svoje medsebojno obračunavanje.
Od svojih staršev niste dobili vzorca partnerskega odnosa, po katerem sedaj hrepenite. Zato ste tudi menjavali moške, v resnici pa ste pri njih iskali sprejetost, oporo, ljubezen. Ker tega niste našli, ste odhajali in jih zapuščali. Podobno, kot je vas na nek način zapuščala vaša mati. Zato ste bili kot otrok velikokrat v stiski, negotovi in prestrašeni. In seveda v nenehnem iskanju ljubezni.
Ves čas, kar stojite ob strani svoji materi, naj si bo to sedaj v bolezni, ali takrat, ko je imela krize, ko jo je zapustil ljubimec, vas mati čustveno zlorablja. Z denarjem vas želi podkupiti. Saj vam v zameno ne more ponuditi ničesar drugega, ker nima ničesar, kar bi vam lahko dala, od tega, kar vi potrebuejte – ljubezen.
Menim, da bi bilo dobro, da ji postavite meje. Ji daste vedeti, da vam ni vseeno za njo, vendar da se bo morala znjati sama. Vi namreč živite svoje življenje in ga tudi želite živeti. Do tega imate vso pravice, vendar vam vaša mati tega ne dovoli. Na različne načine vas prisiljuje, da ji zadovoljujete njene potrebe, pa naj si to doseže ali skuša doseči z usmiljenjem ali denarjem ter verjetno še na druge načine. Glede na to, da ponuja denar, si za to lahko plača pomoč na domu ali karkoli drugega. Vaša mati si bo morala oporo poiskati drugje, vas pa prenehati čustveno obremenjevati. Ker pa do tega vsekakor ne bo prišla sama, ji boste morali pomagati na način, da ji postavite meje.
Na vas je, da si uredite svoje življenje, tako kot si želite. Da pa boste to zmogli, bo potrebno najprej stvari razmejiti, zato potrebujete terapevtsko pomoč. Vsekakor pa ne psihiatrične obravnave. Ta se osredotoča predvsem na zdravila in ne toliko na človeka (psihiatri izhajajo iz medicinske stroke in tam prevladujejo zdravila, ne pa človek in odnosi). Vi potrebujete družinskega terapevta, ki bo skupaj z vami predeloval vaše travme iz otroštva. Ko se boste ozavestili o tem, kaj se je dogajalo v vašem otroštvu in z vami, boste lahko potegnili meje in zaživeli po svoje. Sedaj ste izjemno čustveno obremenjeni in potrebujete nekoga zunanjega, da vam pomaga.
V terapiji boste imeli možnost, da zagledate vaš družinski vzorec in vedenje vaše matere ter tudi njeno preteklost. Lažje si boste pojasnili vedenje svoje matere in nenazadnje tudi vašega očeta, saj on to stanje vaši materi tudi dopušča. Ko boste to predelali, se boste znebili občutkov odgovornosti in moralne krivde, ki vam jih sedaj v vas prebuja vaša mati.
Z vašim bratom pa tako – glede na to, da ga je mati razvajala in vse ostalo, nima občutka za drugega človeka, vidi samo sebe, ker je usmerjen vase (egoističen in narcisoiden). Takšni ljudje se na druge na odzivajo, ker tega ne zmorejo. Od drugih pa pričakujejo, da so jim v polnosti na razpolago. Vaš brat ponavlja vzorec vaše matere.
To, da vam mati govori, da je na vas navezana, da vas ima rada, je čustvena zloraba. To počne samo zato, ker vas potrebuje, da ji zadovoljujete njene potrebe.
Vsi ti strahovi in vse, kar je v povezavi s tem, izhaja iz vašega otroštva. Poiščite si pomoč družinskega terapevta, nato boste lahko potegnili meje in vaši materi ne boste več dovolili ter dali možnosti, da vas še naprej izkorišča. Nato boste imeli možnost, da si boste ustvarili svojo družino in imeli otroke.
Dokler ne razčistite stvari, ni najbolje, da bi si ustvarjali svojo družino, ker boste vse te strahove in družinske vzorce prenesli tudi na svoje otroke.
Veliko uspeha in čimprej si poiščite pomoč družinskega terapevta.
hvala za podporo in odgovor. Vem, da sem še kar močna, samo ne vem kako dolgo še. Mi je pa v veliko oporo, da je vsaj kdo prebral moje probleme in mi odpisal. Kar toplo mi je pri srcu. Hvala.LPTina je pisal/pisala:
>
> Tvoja zgodba me je presunila, pogumna si in močna, to vidim.
> Če misliš, da potrebuješ strokovni pogovor, si ga kar poišči.
> Vendar kapo dol pred tabo. Mama in brat sta ti lahko
> hvaležna, da živiš. Mislim pa, da bi očetu vendarle morala
> odpreti oči oz. mami dati vedeti, da veš kaj se dogaja in kar
> je najbolj pomembno, opustiti zamere, ker nikomur ne škodijo,
> kot tebi. Močnejša si od vseh, zato se ne uniči, odpusti in
> pusti oditi. Delaš najbolje kar moreš in pazi, da te kdo ne
> začne izkoriščati (npr. tvoj brat). Z novim partnerjem pa le
> osnuj družino, zaslužiš si jo in ljubezen dajaj tja, kjer ti
> bo povrnjena. Ti povem iz lastnih izkušenj, da ga ni čez
> tvojo družino. Drži se!!
hvala aha!
Vse je res, kar ste napisali je res, najbolj pa me je presenetilo (prijetno) to, da ste mi predlagali, da naj najprej razčistim z vsem, šele nato naj si ustvarim družino. Imam namreč grozno slabo vest, da se umikam njegovim otrokom, ker včasih enostavno ne zmorem še tega bremena, grdo se mi zdi, da sploh lahko rečem temu breme. Ampak tako se počutim. Res nisem sposobna trenutno zaživeti neko skupno življenje, ker se mi zdi, da bom vse pokvarila. Ne bi pa rada tega.Včasih me ima, da bi vse skupaj pustila, kot vedno do sedaj.Včasih se sprašujem, zakaj sem si morala najti ravno nekoga s takimi obveznostmi, pa vem da sem sama to hotela. In hočem. Res sem zmedena. prosim, če mi res lahko svetujete naslov ali telefon kakega dobrega terapevta v Ljubljani ali okolici. Hvala vam za odgovor.