Pozdravljeni!
Pisem vem zaradi dogodka, ki se je pripetil pred dvema dnevoma. Moja mati je samohranilka. Oce je umrl, ko sem bila stara 2 leti. Imam brata, starega 30 let in jaz, 6 let mlajsa. Ze od nekdaj se z bratom ne razumeva, nikoli se nisva umirjeno pogovarjala, vedno sva se kregala. In mami ni ukrenila nic, vse je prepustila njemu in meni rekla, pusti raje, da bo mir. Ze takrat sem se pocutila nihce. Tudi mami se ni nikoli postavila zase. Imamo 2,5 sobno stanovanje, z mamo sva v spalnici, brat pa ima tisti svoj kabinetek in spi s punco v dnevni sobi in on vedno narekuje, kaj se bo gledalo po TV, kdaj naj ugasnem TV, ces, da gre on spat, kdaj naj grem dol iz kavca, da si bo posteljo naredil……Mami je pri vsem tem tiho, zaradi ljubega mira, kakor pravi. Za brata sem ze bila tudi veckrat prasica, skoraj, da me ni udaril. Je pa udaril mojega fanta in tudi svojo punco je ze udaril. Ko je udaril fanta, je prislo na visje sodisce (civilno ga se ni tozil, ceprav premisljujem o tem) in tako se z bratom sploh ne meniva ze skoraj 2 leti. In mislim, da lahko recem, da je sovrastvo obojestransko.
Pred dvema dnevoma pa pridem domov in mi mami pove, da je od brata punca noseca. Prvo vprasanje je bilo, kje bosta zivela. In so se kao dogovorili, da v tem nasem malem stanovanju, v spalnici, midve z mamo se pa naj znajdeva. In seveda je mami takrat privolila. Nihce ni vprasal za moje mnenje in seveda nisem za. Njegova punca je noseca, on je to ustvaril, naj tudi sam prevzame odgovornost. Ampak seveda, se je znasel in izkoristil dobroto moje mame, kar ni prvic. Sem se poskusila z mamo pogovoriti, pa ni ucinka. Se vedno ga zagovarja, pa da ga ne more kar ven iz stanovanja vrzit, pa da si bo itak hiso sel zidat (kar ze govori 10 let). Kaj naj naredim, kaksne pravice imam jaz pri vsem tem? Z bratom se sovraziva, po tem dogodku se bolj (ce je to sploh mogoce), res ne morem vec ziveti v taksnem okolju…sploh pa, da me se vrze iz sobe, kjer sem edino imela mir. Sem studentka in mislim, da je po 30 letih cas, da sprejme neko odgovornost in gre na svoje, samo to njemu dopovedati….ko vidi priliko izkoriscanja, to stori, ne glede na posledice in custva drugih…Kaj lahko storim, kako se lahko borim proti temu, da se vseli s punco in bodocim otrokom v to majhno stanovanje? Kaksne so moje pravice tukaj?
Hvala za odgovor.

Draga Nevidna!

Prebral sem tvoj zapis in lahko rečem le “res težka je ta”. Po mojih izkušnjah v življenju mislim, da s pogovori ne boš ničesar dosegla saj je dostikrat tako, da bi ljudje ne počeli nekaterih stvari če bi v osnovi zmogli razumeti da nekaj preprosto ni prav. Pri tvojem bratu gre verjetno za človeka, ki ponavadi naredi tisto kar se njemu in zanj zdi najbolj prav pri tem pa očitno ne misli preveč na druge okoli sebe. Situacija, ki si jo opisala je seveda nemogoča v prvi meri zato ker v takšnem stanovanju preprosto ne more živeti toliko ljudi sploh pa ne v takšnih odnosih in še z majhnim otrokom povrhu. Če tvoj brat razmišlja, da si bosta vidve z mamo našle drug prostor za bivanje če bo le dovolj vztrajen v svoji nonšalanci se mu bo seveda če bosta vidve z mamo nadaljevali takšen pasiven odnos na koncu celo izšlo. Verjemi, da brezobzirnim ljudem ne moreš dopovedati kaj je prav in kaj je pošteno saj jim ni preveč mar drugih ljudi. Mislim, da če boš tudi poskušala pristopiti po razumni poti s pogovorom, da ti ne bo uspelo premakniti stvari na bolje sploh če se ne marata tako kot si povedala. Edini pot, ki daje upanje na kollikor toliko mirno rešitev je le ta, da tvoja mama prevzame bolj odločno stališče do svojega sina in da vidve skupaj dosežeta, da bo tvoj brat razumel, da si mora najti svoje stanovanje in morata vztrajati pri čimprejšnji tovrstni razrešitvi problema, kajti ko bo prišel otrok bo norišnica in pekel verjemi, pa ne zaradi otroka bog ne daj, ki se mi že zdaj smili, da ima tako neodgovorne starše. Ne razmišljaj kje so tvoje pravice ker te ne bo zaščitila in ti pomagala nobena institucija na tem svetu, ukrepaj to je tvoja edina možnost žal ni druge poti. Vendar loti se zadeve po pameti in načrtno ne zapletaj se v prevelike konflikte, da ne bo še kakšne buške. Deluj hladno, odločno in pretkano če je treba in če ne moreš ničesar doseči z dobro besedo. Če nimaš dovolj možnosti ali moči spremeniti situacije, ne vem kaj ti lahko še svetujem potem lahko še samo oddideš, vem kaj boš rekla, kam pa?
Če imaš prijatelje, fanta kakor praviš pogovarjaj se z njimi, da ne boš sama v tem problemu, morda se kje pojavi kakšna možnost za tvoje boljše in mirnejše življenje, ki je še sploh ne vidiš. Ne prepusti se situaciji ker te bo življenje premetavalo kakor se mu bo zdelo. Držim pesti zate, naj ti bo življenje naklonjeno, in vso, vso srečo.