kako odpustiti mami
v času mojega odraščanja, pa tudi še sedaj, ko se bližam tridesetim, je mama naredila ogromno napak, kar me je po svoje tudi zelo zaznamovalo. vedno sem bila vzorna učenka, odličnjakinja, zoisova štipendistka, briljantna študentka in sploh vse naj, naj…. in mama je bila ponosna name…če pa se je kje zalomilo…nikakor mi ni uspelo opraviti zadnjega izpita, in slišala sem jih, zakaj ne grem raje za kuharico, celo to, ali zdaj pa mislim faks pustit..to njeno večno nezaupanje vame, te njene ambicije…težko je biti popoln otrok in z leti sem se naveličala dokazovati se ji…ob vsaki poletni ljubezni sem bila kuzla, noben fant še sedaj ni dovolj dober zame (ne obstaja tak, ki bi me bil vreden)..vsi sosedje so obveščeni o tem, kako perfektna in vzorna hči sem, samo v njenih očeh ne…če je vse v redu, kar sije…če pa naredim kaj kontra njenim načtrom glede mene..povedati vam ne morem, kakšnih živčnih izbruhov sem deležna, koliko žaljivk, besed, kako je razočarana nad mano (to najtežje slišim), pa kaj bodo sosedje rekli..pa gre samo za malenkost kot recimo da grem s prijatelji (moškimi) na morje….odselila sem se od doma, ne kličem, ne zaupam…in živim v prepričanju, da sem slaba punca…boli me, da ni srečna zame, če je sreča nekaj, kar ji ni po godu…samo ona ve, kaj je najbolje zame…verjamem, da je skrajno ponosna mama, da je obsedena z mano, da bi me rada obvarovala pred vsem hudim..vendar gre v teh zadevah v skrajnost in izbira napačne metode…žal se ne zaveda, da me ne bo več videla, če mi ne bo pustila živeti….ali ji sploh lahko odpustim…trenutno tega ne zmorem…
Draga Pia
Večina staršev želi za svoje otroke najboljše, vaša mama pa je šla v svoji skrbi predaleč. Zelo pomembno je, da si se odselila, pogosto se zgodi, da otroci ravno zaradi takega odnosa ne upajo oditi od doma. Zaživeti moraš svoje življenje.
Verjetno bo trajalo kar nekaj časa, da boš lahko odpustila mami, saj gre za odnos, ki sta ga imeli v bistvu vse tvoje življenje. Počakaj nekaj časa, da se vse skupaj nekoliko poleže in ko se boš čutila pripravljeno, se odkrito pogovori z mamo. Povej ji kako si doživljala vse skupaj in kaj čutiš. Če bo želela ohraniti stike s tabo se bo morala vživeti v nov položaj. Verjetno jo je že tvoja selitev nekoliko streznila.
Želimo ti veliko uspeha in oglasi se še kaj.
Tanja in Bogdan
Popolnoma te razumem kaj si doživljala, saj sem v isti situaciji kot ti. Zoizova štipendistka, pa mama nikoli ni bila zadovoljna z mano. Neprestano me žali. Čutim da moram oditi od doma, pa ne vem kako. Nimam poguma, saj materialno to praktično ni mogoče, saj imam pred sabo še vsaj dve leti faksa. Vendar če bom ostala, po drugi strani ne bom prišla nikamor, saj me njene besede ubijajo. Rekla mi ej da me sovraži in naj se ustrelim v glavo. Druge žaljivke so take, da bi mi jih bilo sram napisat. Ponosna si lahko nase, da si bila tako pogumna in si se odselila.