težave 30 letnice
Živjo!
K vam se obračam, ker imam težave in sicer s spolnostjo.
Na vem ali je ta stran prava pa vendarle.
Sem mati 2 otrok stara 9 in 6 let. V mojem zakonu je prišla kriza. Poročila sem se pred 10 leti, rada sem ga imela, vendar pa me že od vsega začetka ni privlačil.
Je malo močnejše postave, vendar sem mislila, de se bo malo shujšal in bo vse v redu. Vendar ni šlo. Poskušal je hujšati pa ni ratalo..
Drugače je dober človek po karakterju hitre jeze kar se odraža tudi na otrocih, če se mu zahoče sp.odnos in če mu ne dam je drugi dan slabe volje. Šteje dneve ko bom imela spet perilo, ko ne bo več mogel itd. Venomer me špika in govori, kako se mu zdim privlačna itd. Vendar mu tega ne morem povedati, da naj mi vendar da vsaj malo miru. On bi hotel vse konkretno, jaz pa bi se rada samo malo pocertala. On pa pravi, da to ni dovolj.. Po sp. odnosu ima on večjo potrebo kot jaz. On bi vsake 2 dni če je treba jaz pa 1 krat na teden.
Obstaja ločitev- toda saj veste otroka sta tudi zelo navezana nanj.
Pred njim sem namreč imela razmerje s fantom, ki me je privlačil, vendar me je varal zafrkaval itd.
Jaz pa sem hotela takega, ki me bo imel rad mi pomagal in ki bo ustrezal tudi
staršem, kajti prejšnjega niso marali,ker je bil pač propalica ( saj je bil res).Zaradi mojega prejšnjega fanta smo se namreč doma veliko prepirali .
To me mori vsak dan bolj, tudi spati ne morem. On pravi, da bo šel k drugi tisti za 15.000 sit. Naj pa še povem, da sem mu jaz prva punca s katero je imel sp.odnos.
Vendar me verjetno samo draži, da bi se spremenila.
Povejte sem sebična ali mislim samo nase. Ali imajo morda tudi drugi take probleme.
Drugače je vesele narave, in ne predstavljam da bi ostala sama z otroci, kajti tudi prijateljic nimam h katerim bi se zatekla po nasvet.
V teh letih sem mislila, da se bom bom navadila, da bo že šlo. Vendar ne gre
mogoče če bi imela odnose 1 krat na teden kot so moje potrebe bi že šlo, toda kaj ko me zjutraj in zafrk. vpraša, če bova kaj zvečer.
Tudi ko sem bila noseča me je venomer spraševal, če lahko, kajti bral je, da lahko nosečnice tudi med noseč.. In se ni mogel sprijazn. da sem jaz pač taka ,ki ne more.Še v 9 mesecu nosečn. je hotel. Ali mislite, da bi moral iti k psihologu.
Povejte ali je z mano ali z njim nekaj narobe.
Za odgovor se vam že v naprej zahvaljujem.
Draga Tina,
vaša težava je povezana z vašo preteklo odločitvijo. Poročili ste se z moškim, ki je bolj kot vam, ustrezal vašim staršem. Ker vas ni spolno privlačil že od samega začetka, se to odraža v vašem odnosu do spolnih odnosov z njim. Mož se je zaradi tega znašel v frustrirajoči situaciji, zaradi katere se na neustrezen način vede do vas in otrok.
Veliko omenjate pogostost spolnih odnosov. Na srečo ne obstaja pravilo o tem, kako pogosto naj bi imeli spolni odnos. Pomembneje je, da si ga enako želita oba partnerja ter v njem tudi uživata. Tukaj odpade vsaka razumskost, saj je za pravi užitek potrebna popolna spontanost.
Nič ni narobe z vami ali z njim. Težava je le v slabi komunikaciji, ki poteka med vama. Več kot potreben je odprt pogovor o stvareh, kot npr. o tem, kako vas moti, ko omenja prostitutko in vas nesramno zafrkava, o vaših spolnih potrebah, o želji po objemu, o stvareh, ki vas pri njem motijo… Seveda pa nikakor ne pozabite omeniti tudi tiste njegove lastnosti, ki so vam všeč, npr. je dober človek, vam rad pomaga, vam bolj ustreza kot prejšnji fant, je dober oče… Prava komunikacija je tisti ključ, ki bo odprl vrata do vajine skupne sreče. Omogočil bo, da brez zadržkov spregovorita o vajinih tabu temah. Začela se bosta dogovarjati in sklepati kompromise ter se tako naučila zadovoljevati vajine bolj ali manj intimne potrebe. Prava rešitev iz nastale situacije je torej odkrit pogovor, dogovarjanje in iskanje skupne poti, ki bo ustrezna za oba.
Lep pozdrav,
Tanja in Bogdan
Bila sem pet let s fantom, ki je bil na zunaj vse kar je potrebno za družino, podobno kot tvoj mož, nikoli me ne bi zapustil, pomagal vedno, nikoli škoda denarja…. (tako kot so imeli v mislih moji starši – hotela sem jim ustreči – ampak pač ni šlo – ker ga potem tudi oni niso marali – so pač mislili, da on pritiska name – a v resnici je bilo obratno – jaz sem ga zavračala…) – samo mene NI PRIVLAČIL, prej odbijal – in bile so podobne težave – razdražljiv je bil prav zato, ker je čutil, da me ne privlači, čeprav mu jaz tega nisem direkt rekla. In vem, da sem mu delela krivico ker sem bila z njim. Vesela sem, da se nisem poročila z njim, ker bi bilo grozno. Pustila sem ga. Ne bi mogla živeti z zavestjo, da mu delam to krivico – ker si pač vsak zasluži, da je komu privlačen. Vem, da je bil zelo prizadet ob meni, težko mi je bilo zanj, sem ga imela rada – pogovarjala bi se lahko v redu – tudi želje in načrte sva imela konec koncev iste….. , ampak jaz se nisem mogla spremeniti – spolno me je odbijal in konec.
Še zdaj mi je včasih težko zaradi tega vsega. Vem da ni bil toliko kriv za konflikte med nama…..
Mislim, da je ta problem med ženskami dokaj pogost. Tudi jaz sem se parkrat odločala med glavo in srcem oz. telesom, in lahko rečem le eno – srce mora zmagati! Sicer vse skupaj ne vodi nikamor! Žal mi je zate, ker v takšni mučni zvezi vztrajaš že deset let in imaš z nepravim izbrancem celo otroke. Predstavljam si, kako mora to izčrpavati, sploh če se spomnim tistega nepopisnega občutka svobode vsakič, ko sem se rešila neprave zveze… Kaj bi ti lahko svetovala? Misli nase. Če le moreš. Pusti starše in okolico, poleg sebe upoštevaj edino otroke. Potem o vsej stvari dobro razmisli še enkrat in… Ne glede na to, kako se bo razpletlo, v vsakem primeru ti želim vse najboljše!
P.S.: Imam znanko, ki se ravno tako ne zna izmotati iz zveze z nekom, ki ga ne ljubi, je pa ‘tako zgleden’. Na srečo še nista poročena in nimata otrok, vsekakor pa upam, da se ji ne bo zgodilo isto kot tebi.
Tanja in Bogdan
Vsi mi svetujejo ločitev, jaz se je pa bojim ostati sam z otroki, ker so še majhni.
Po drugi strani sva tudi kdaj pa kdaj zamorjena. Povejte ali se to dagaja tudi v drugih zakonih, da pridejo krize in je potem v redu. Ali naj še malo počakam.
Pvejte mi, jaz se mu tudi bojim povedati, da me spolno ne privlači. Ali mislite, da bi bilo
to pošteno povedati po 10 letih. Saj včasih me privlači ampak on zahteva prevečkrat za moje potrebe. Če bi mogoče 2 krat na mesec bi bilo to čisto dovolj, za njega pa ni. Ne vam kaj naj naredim.
Pa še to mi povejte prosim. Kje bi se lahgko našlo strokovno pomoč. Jaz sem z mojimi živci že čisto na koncu. Še otroci so pogruntali, da je nekaj narobe in mi je rekel najstarejši fant- 9 let, da me ne bo pustil se ločiti. Ne vem ali je pametno ostati skupaj samo zaradi otrok. V katerem obdobju starosi otrok ločitev najbolj prizadene?
Hvala že v napre!
Pozdrav Tina