Pred tednom, sem se ponoči zbudila zaradi nenadne močne vrtoglavice. Potem pa zdravniki, strah, stiskanje v prsih, dušenje, hiperventilacija… Sledilo je nekaj mnenj in priznala sem si, da so to “le” tesnobni napadi. Zgrabi me, če razmišljam o tem kaj vse mi je lahko in kako hitro se življenje lahko spremeni. Stara sem 30 in zadnjih 5 let se je vse nagrmadilo. Mislim, da nujno potebujem psihologa. Pogovori o problemih s prijatelji mi očitno niso pomagali dovolj. Sedaj pa na ves drek iz preteklosti še nova služba in odgovornosti… Dojela in priznala sem si že marsikaj, tu pa se ustavi. Ne vem več kako naprej. Zdravnica mi je šla na roko z vsem kar sem jo prosila in res ji ne bi šla težit še za psihologa. Privatniki so baje grozno dragi, zame pa terapija ali dve verjetno nista dovolj. Da pa nategnem familijo in grem k psihologu namesto na dopust, pa pomeni konec.
Se strinjate, da moram res iti po pomoč ali mislita glede na izkušnje, da se da tudi kaj bez tega? Kako je to poskbljeno za take, ki ne moremo dati pol plače za nekaj obiskov? Mi res preostane čakanje na psihiloga v kakšni državni ustanovi? Psihično sem res čisto na tleh, da predolgo ne morem čakati.
Ne želim pa pristati na kakšnih antidepresivih, ker to ni rešitev.

Nekaj sem že začela delati na sebi. Popravila sem kolo, grem na sprehod v gozd in uživam v naravi in sončku. Ko pa tale teden mine pa spet rutina… in posledičo manj časa….
Že v naprej hvala za vaš čas in infomaije!

Draga nn,

težave, ki jih opisujete so, kot ste že sami ugotovili, res znaki tesnobe. Tesnoba je vedno odziv na pretirane obremenitve, ki jih posameznik doživlja v svojem življenju. Je neke vrste obrambni mehanizem in ventil, preko katerega sproščate vašo napetost. Za razrešitev te napetosti je potrebno iskanje vzrokov in predelovanje neugodnih emocionalnih izkušenj , ki ste jih v življenju doživljali oz. jih še doživljate.

Metoda, preko katere se ta napetost najbolje razrešuje je psihoterapija. Res je, kot sami navajate, da lahko nekaj človek naredi tudi sam, vendar bolj v smeri blažitve tesnobe – tesnoba se torej začasno zmanjša, toda odpravi se težko, ker so mehanizmi v ozadju tega dogajanja na nezavednem nivoju, v katerega človek sam nima vpogleda. Psihoterapevt vam lahko pomaga do uvida v to nezavedno dogajanje in v predelovanje vsebin na nezavednem nivoju – in to je proces, ki vodi k razreševanju tesnobnih občutkov.

Psihoterapevtski proces je ponavadi dolgotrajen in zahteva vztrajno delo na sebi. Na žalost je situacija v javnem zdravstvu v Sloveniji taka, da so psihologi oz. psihoterapevti zelo obremenjeni in imajo malo možnosti za poglobljeno psihoterapevtsko delo. Zasebniki pa so, kot ste tudi že sami ugotovili, precej dragi. Toda kljub temu nekateri psihoterapevti v Zdravstvenih domovih opravljajo psihoterapevtsko delo, ki je plačano preko zdravstvebega zavarovanja.

V vašem primeru bi vam toplo priporočala psihoterapijo in glede na to, da nimate finančnih sredstev za zasebnega psihologa-psihoterapevta, vam svetujeva, da se kljub temu oglasite v najbližjem Zdravstvenem domu in v Psihološki ambulanti vprašate, če opravljajo tudi psihoterapevtsko dejavnost. Pri psihologu se lahko oglasite tudi brez napotnice vašega zdravnika. Poskusite se dogovoriti za psihoterapevtsko obravnavo in pri svojih zahtevah vztrajajte. V primeru, da sami ne opravljajo psihoterapije, jih prosite, da vas napotijo k najbližjemu psihoterapevtu, ki je zaposlen v javnem zdravstvu.

Veliko uspeha vam želiva. Lep pozdrav,
Tanja in Bogdan

Pozravljeni,

Prebirala sem različne težave ljudi da bi našla mogoče odgovore in osebe z podobnimi težavami kot jih imam sama in od vseh se mi je ta zazdel najbolj blizu. Zato sem se odločila da se pridružim pogovoru, čepraj je že iz leta 2002. Sama sem se soočila z zalo podobnim problemom le razlika je bila, da sem iskala bolezen, ki je ni bilo, od zaključku in pred ugotovitvijo sem celo naredila CLEAR BLUE test za nosečnost, zaradi vskodnevnih vrtoglavic ki so se pojavljale podnevi in ponoči.

Velika obremenitev, tesnoba v prsih, bolečina zadaj v lopaticah, in teško dihanje ter vaskodnevno slabo počutje brez energije in jok so bila moja stalnica.
Potem sem za 1leto in pol jemala ASENTRO 50mg in Helex občasno. Moram reč da so mi tablete pomagale vendar dokler se jih jemala.

Problem je da sem poročena in mož ne razume takšnih problemov – ne samo da jih ne razume jih tudi ne sprejema zato vse to skrivam in skušam sama nekako prebroditi in se rešiti teh težav.
Rada bi postala svobodna temu počutju. Rada bi se zopet počutila lahka kot ptica in vesela – srečna.

MOram povedati, da je moje vsakodnevno počutje odvisno od ljudi od njihovega odnosa do mene, in vsaka njihova salba volja ali drugačen odnos do mene vzbudi v meni strah, žalost, tegobo, problem kaj sem naredila narobe ter da me nihče nima rad. Po navadi se umaknem in se izogibam ljudem. V službi in doma delam kar lahko, poskušam biti popolna vendar delam napake za katere pa moram reč da jih zelo težko sprejemam. Vsako moje nepravilno obnašanje in slaba reakcija oseb okrog mene me bremenijo. Kaj naj storim?

Rada bi tudi vedela če je mogoče kakšen zasebni psihologa ali psihiatra v okolici Nove Gorice?

Nina

Nina .tudi jaz imam tak karakter kot ti,vedno hocem vsem ugajat.sama hodim k psihiatrinji dr Leban Bredi in sem zelo zadovoljna.Takih kot sva midve je ful in ima res dosti dela z nami 30letniki,skoda je le da te moz ne podpira,ker v takih situacijah je le fejn,da imas ob sebi nekoga,ki te razume.Srecno in javi se se.