Pozdravljeni.

Ta forum sem odkril pred kratkim in sem se odlocil da tudi sam predstavim svojo zgodbo.
Star sem 26 let, kmalu bom zakljucil studij in vedno bolj opazam, da nekako vedno bolj ˝tonem˝, predvsem psihicno. Malo sem poskusal razumeti zakaj sem zapadel v tako malodusno stanje, pa sem nekako prisel do odgovora, da je glavni razlog da mi manjka kak prijatelj s katerim bi se lahko resnicno lahko pogovoril o vseh stvareh. Do pred nekaj leti sem povsem zaupal le eni osebi in ko sem dozivel razocaranje sem se zacel vedno bolj zapirati vase in tako so se razne stvari zacele kopiciti v meni. Postajal sem vedno manj samozavesten, vse bolj pasiven, kjub temu da sem poln energije je nekako ne znam usmeriti v prave cilje, tudi studij je zacel pesati,vedno bolj ugotavljam da sem odlocil napacno glede le tega, zacel sem se sprasevati za kaj je vredno ziveti, kateri cilj bi izpolnil moje zahteve glede zivljenja (nikoli nisem pomislil na samomor ali kaj podobnega), v eni besedi dan je postajal enak dnevu, leta pa teko in vedno manj bo priloznosti da kaj korenito spremenim. Pravih prijateljev nimam so le znanci, ki pa imajo svoj krog prijateljev in svojo druzbo in zato vedno bolj ostajam sam doma s svojimi problemi. V zadnjih nekaj letih sem tako nasel le eno svetlo tock oziroma en cilj za kar sem bil pripravljen zrtvovati vse (popolna sprememba okolja in nacina zivljenja, vec pa ne morem povedat) pa nekako nisem zmogel odlocilnega koraka (5 pred 12 sem si na pritisk okolice premislil). V glavnem vem, da je tole precej zmedeno napisano in ce ima kdo kak pameten nasvet se priporocam ker nebi rad, da bi slo zivljenje tako kot gre sedaj mimo mene. Moje osebno mnenje je, da si edino sam lahko pomagam oziroma moram najti voljo v sebi. Zato pa si zelim spoznati kako osebo, ki ima podobne tezave ali pa kake druge in misli da bi jih s pomocjo prijatelja lahko resila. Nekako ce si sam je tezko zbrati voljo da bi sel kam v naravo ali pa med ljudi, ker vsaj jaz se v taki situaciji, ko gledas ljudi ki so srecni s svoji prijatelji, pocutim negotovo in vsaj malo ˝cudno˝.
Torej ce si kdo zeli prijatelja in ima sam podobne probleme kot jaz (nikogar s komer bi uzival zivljenje in bi mu vse zaupal) naj mi prosim pise na [email protected] in mislim da oba lahko veliko pridobiva. Predvsem koga iz gorenjske ali Ljubljane in po moznosti kako dekle ker nekako lazje se je pogovarjati z nasprotnim spolom o vsem in imas obcutek (vsaj jaz) da se mu da vec zaupati, oziroma lazje je izpovedat kje te zuli, pa se vsi te ne gledajo postrani ce gres kam z njo, ne pa z njim. Kjer je volja je tudi pot in mislim da to lahko uspe v pozitivnem smislu.
LP in vsak nasvet v zvezi z mojim problem je dobrodosel.

Dragi Art
Tvoje pismo se nas je res dotaknilo. Svet je lepši zaradi ljudi, ki nas obkrožajo in posebej zaradi tistih, ki so nam blizu. Prepričani smo, da se vam bo oglasil kdo, ki si tudi želi pravega prijatelja.
Do takrat pa ne ostajajte doma, pojdite med ljudi, pa čeprav so to samo znanci, več ko boste med ljudmi, več možnosti imate, da spoznate sorodno dušo.
Mi bomo mislili na vas.

Veliko uspeha in lep pozdrav!
Ozarovci

živjo art!

menim, da so življenje predvsem odnosi. odnose imamo – zavedno ali nezavedno – prav do vsega. lahko jih ustvarjamo, jim posvečamo več ali manj časa in pozornosti, vsekakor pa nam ti odnosi dajejo občutek, da življenje teče. v kolikor postanemo mehanični ali samoumevni pri oblikovanju in potekanju odnosov, to postane dolgočasno, še več, če si ne izmislimo nečesa novega, prav psihološko stagniramo. nekateri bolj, drugi manj. mislim, da se preveč oklepaš tebi poznanega načina oblikovanja odnosov. poskusi kaj novega, beri knjige, katerih zvrst ti je nepoznana, raziskuj kakšne odnose imajo različni ljudje do vsega kar nas obkroža. poskusi poiskati kaj novega zase, kar ti bo zanimivo, potrudi se. predvsem moraš začeti misliti zakaj, kaj, kako … delaš stvari. ob delanju različnih stvari boš spoznal nove ljudi. ob navezovanju kontaktov, boš verjetno spoznal da ti le-ti omogočajo preraščanje starih izkušenj. spraševal se boš komu lahko zaupaš in komu ne, ter zakaj. stare izkušnje niso zacementirane, lahko jih presežeš, tako se boš bolje počutil. potem ti bo čas hitreje tekel. pobrskaj malo po forumu in spoznal boš, da ima še veliko ljudi podobne težave kot ti. verjamem, da težave ki jih imaš, niso tako hude, da jih ne bi mogel rešiti oz. razreševati. r. skynner in j. cleese v knjigi družine in kako v njih preživeti odgovarjata na vprašanje zakaj v mnogih situacijah v življenju poiščemo ravno ljudi, ki so nam tako zelo podobni. ravno ta knjiga mi narekuje tudi moje mnenje glede spoznavanja ljudi preko forumov. Veliko sreče v prihodnje, rrr

Kaj naj rečem. Mislim (ali pa si vsaj domišljam) da razumem tvojo situacijo. Dodal bi samo, da imam jaz čisto iste občutke kot si jih ti opisal. Na zalost pa mene tare še milijon drugih stvari, ki mi grenijo moje bedno življenje. Ker sem totalno depresiven in ti verjetno ne morem povedati nič vzpodbudnega te torej lahko potolažim z dejstvom, da obstajamo tudi osebe, ki smo še bolj globoko v d…. .

zakaj pa si popustil, če si se ‘skoraj’ odločil spremeniti stil? Ali živiš zaradi drugih ali zaradi sebe (no mogoče če imaš družino, omenil nisi)? Tudi jaz sem dolgo trpel tvojo zgodbo in sem jo zdaj poleti presekal, kljub nasprotovanju ‘okolice’. Zakaj bi pa imeli prav. No ne smem omeniti, da mi je druga polovica bolj daljne okolice ob moji odločitvi aplavdirala. Mogoče smo res preveč pohlevni in samo čakamo?
Čestitam ti, če boš spoznal koga takole preko interneta- sicer je svet poln kretenov, tudi tam so, kjer jih ne bi pričakoval, po drugi strani pa si mogoče imel prijatelja pa ga nisi opazil…
pogum!

Zivjo Art,

Tudi mene je zivljenje ze cisto sesulo, eno leto je ze kazalo malo na bolje, pa je pred dvema mesecema spet udarilo… Se vedno se pobiram, upam, da se bos tudi ti. Tezko je ziveti brez prijateljev, ko te obkrozajo ljudje, ki imajo drug “primaren” krog prijateljev in se nekako ne mores vklopiti v nobeno druzbo. Verjemi, da vem, kako se pocutis, saj imam sama iste probleme. Pri 25 nimam niti enega prijatelja ali prijateljice, ki bi mu lahko rekla, da je moj najboljsi prijatelj. Vse druzbe so ze oblikovane…

Tezko je, ampak poskusi delat to, kar delam jaz. Vkljuci se v kaksno dejavnost, na primer zacni hoditi v fitnes in mogoce tam spoznas koga, ki prav tako isce ljudi, ki bi jim lahko zaupal. Prepricana sem, da nas je vec takih, zato samo ne smemo izgubit upanja…

Ce ti ne bo v tehle odgovorih pomagalo nic drugega, pa se vsaj zavedajmo, da nas je veliko, ki trpimo za istimi stvarmi, da nismo sami… Ce pa bi se rad o svojih problemih komu zaupal, mi lahko pises na e-mail. To ti pravim zato, ker vem kako lahko pomaga, ce se o stvareh s kom pogovoris… Ceprav je vcasih tezko…

Veliko srece ti zelim!

Nani