Pozdravljeni,
Stara sem 25 let, absolventka. Danes bi morala imeti ustni zagovor, a sem si uro pred odhodom, premislila. Ne vem, kaj in zakaj se mi to dogaja, da enostavno izgubim zaupanje v moje znanje in ves pogum. Zadnje leto, odkar sem absolventka, sem naredila samo dva izpita in še to pisna, ko je navrsti ustni odpovem na celi črti…Zakaj?
Zadnje čase opažam, da sem kar večino časa depresivna: lahko sem cele dneve v sobi in sploh nebom šla ven, dokler ni kaj nujnega. V vsem vidim samo slabo in tudi mislim vedno na njaslabše stvari…Ljudje, ki me poznajo, tudi najbljižji (fant in strši) teh sprememb na meni sploh ne opzijo, ker sem v njihovi družbi vedno nasmejana, vedno pripravljena pomagati in poslušati probleme drugih ljudi….Tako, da vsi mislijo, da jaz svojih sploh nimam.
Zadnje čase ko razmišlajm o tem, sem pomislila, da je možen vzrok mojih težav neurejene družinske zadeve: moj oče je alkoholik, odkar pomnim, mamo fizično in psihično zlorablja. Ker se ni hotela nikoli ločiti, smo se začeli tudi mi otroci slepiti, da je vse lepo in prav, da sploh nimamo problemov… A je možno, da je sedaj, ko sem začela živeti s fantom, vse to prišlo na površje in se nekje v podzavesti bojim, da nebom imela enakega življenja, kot mami?
A obstajajo, kakšne blage tablete brez receptov, da mi oblažijo probleme?
Vem, da je pismo zmedeno, a tako je tudi zadnje čase v moji glavi, zmeda in popoln kaos…

Hvala za odgovor

Draga Tina!

Opisane težave so posledica pomanjkanja zaupanja, slabe samopodobe ter občutka manjvrednosti in so v vas zakoreninjeni predvsem zaradi družinske situacije. Te neprijetne izkušnje se v vašem življenju kažejo na načine, kot ste jih opisali. Zaradi očeta, ki v procesu socializacije najverjetneje ni odigral svoje vloge, niste mogli razviti ustreznega odnosa do avtoritete. To se kaže tudi pri opravljanju ustnega izpita, kjer ste v neposrednem odnosu s profesorjem, ki zaradi znanja in svoje dokazane strokovnosti ter izkušenj, seveda predstavlja določeno avtoriteto.

Skozi leta ste svoje občutke, ki ste jih gojili do staršev (predvsem jezo do očeta ter zamero in razočaranje do matere, ki se ni hotela ločiti), porivali na stran in jih kopičili v sebi. Ker jih niste izrazili in se z njimi niste soočili (pravite, da ste se slepili), ste jih potlačili v nezavedno, kot bi jih na nek način skrili za zastor. Seveda se jih na ta način niste znebili. Potlačena čustva namreč počasi prihajajo na dan, še posebej intenzivno pa takrat, ko smo z nekom v intimnem razmerju. Zato je čisto razumljivo, da se je vaš zastor razgrnil sedaj, ko imate fanta. Očitno je napočil čas, ko lahko razčistite in predelate te nerazrešene konflikte. O tem se pogovorite z vašim fantom, saj še kako potrebujete njegovo razumevanje in podporo. Ta proces lahko traja nekaj časa in bo za vas boleč. Zato potrpite, saj ste na dobri poti, da se rešite vse te nesnage. Toplo vam priporočava knjigo Družine in kako v njih preživeti, avtorjev Robina Skynnerja in Johna Cleesa.

Tudi to je res, da se družinski vzorci prenašajo iz generacije v generacijo, če jih seveda prej ne prekinemo. Veliko ljudi teh vzorcev nikoli ne prepozna, kaj šele reši. Tako so njihove vloge v odnosih na moč podobne tistim, ki so jih prevzeli njihovi starši (mučitelj oz. žrtev). Misliva, da je vaš strah odveč, saj ste te mehanizme že sami prepoznali. Seveda boste morali delati na sebi v smislu pridobivanja samozavesti in samozaupanja. Ne priporočava vam zdravil, ampak katero izmed metod, ki so opisane v številnih priročnikih. Tako boste lažje premagovali vsakodnevne težave, živeli bolj polno življenje ter imeli harmonične odnose z vašimi bližnjimi.

Lep pozdrav,
Tanja in Bogdan