Zadržanje v psih.bolnici
Miša!
Postopek prisilne hospitalizacije ureja zakon o nepravdnem postopku. Nepravdno sodišče odloči o pridržanju osebe v zaprtem oddelku zdravstvene organizacije, če
je zaradi narave duševne bolezni ali duševnega stanja osebe nujno
potrebno, da se ji omeji svoboda gibanja ali preprečijo stiki z
zunanjim svetom, ker ogroža življenje ali povzroča hudo škodo bodisi
sebi bodisi drugim ljudem. Poudarek na nujni potrebnosti pomeni, da
nevarnosti ogrožanja življenja ali povzročitve hude škode ni mogoče
odvrniti z milejšim ukrepom. Kljub človekovi pravici do
prostovoljnega zdravljenja in človekovi pravici do osebne svobode je
torej dopustna prisilna hospitalizacija ali pridržanje v psihiatrični
zdravstveni organizaciji tudi take osebe, ki ogroža “samo” svoje
življenje ali le sebi povzroča hudo škodo, če taka oseba zaradi
duševne bolezni ali zaradi duševnega stanja ni sposobna sama sprejeti
zavestne odločitve o zdravljenju in če je tak ukrep nujno potreben
zaradi zagotovitve varstva ostalih ustavnih pravic take osebe, to je
pravice do življenja, pravice do osebnega dostojanstva in varnosti in
pravice do zdravstvenega varstva.
To problematiko ureja tudi zakon o zdravstveni dejavnosti. V prirpavi pa je tudi nov zakon o bolniškem zagovorništvu, ki pa predvideva kar nekaj sprememb na tem področju.
Če vas zanima še kaj v zvezi s tem, vam bomo z veseljem odgovorili.
Tanja&Bogdan, Ozara
Živjo
čisto na kratko bi napisal, da je po zakonu o nepravdnem postopku postopek prisilne hospitalizacije pravno zakonit kadar določena oseba ogroža svoje ali tuje življenje kot tudi skupnost, okolico ter svoje ali tuje premoženje. Pri tem mora biti ogrožanje posledica psiholoških motenj – pri tem je nujno,da to ugotovi strokovni izvedenec za takšna vprašanja; ki zahtevajo psihiatrično zdravljenje.
Da lahko govorimo o zakonitosti postopka je nujno, da zdravstvena organizacija v roku 2 dni od začetka prisilne hospitalizacije obvesti pristojne sodne organe in da v roku treh dni od pričetka hospitalizacije, sodni izvedenec poda mnenje o nujnosti prisilne hospitalizacije na osnovi katerega pristojno sodišče izda sklep o nujnosti hospitalizacije. Vsak postopek, ki od tega odstopa pa je po zakonu nepravilen in oseba, ki je bila hospitalizirana se nanj lahko pritoži v ustreznem roku za pritožbe.
boštjan – Zavod Evros
Danes smo priča hudim zlorabam prava, pravnega reda in temeljnih človekovih pravic in svoboščin, ki jih kot ena od najbolj neodgovornih visokih članic EU izvaja Republika Slovenija, njeni državni organi in orhani lokalnih skupnosti ter njeni nosilci državnih javnih pooblastil in uradne osebe zaposlene v njih. Upoštevajoč dejstvo, da Republika Slovenija kot taka ni nobena država in da se z normalnimi vzbodi ne more preživezi se za to njeni organi in uradne osebe radi poslužujejo raznih zlorab prava, zakonov in pravnega reda kar pripelje do eskalacije zlorab temeljnih človekovih pravic in svoboščin. Vse to pa pripelje do sklepa, da je Republika Slovenija še vedno nepravna država, ki kot taka prav dolgo ne bo mogla obstajati.
Ideja za to moje pismo je v tem, da želim ugotoviti ali je mogoče, da represivni organi zlorabijo veljavno zakonodajo in izrabijo umazanost sodnikov za to, da sodnik dejansko začne proti osebi doličen postopek za delni odvzem poslovne sposobnosti ali le te v celoti tudi če za kaj takega ni pravega razloga ali prave potrebe, odplačno seveda tako kot se to ponavadi počne.
Namreč, sem državljan Republike Slovenije, star sem 53 let, izvriram iz Bosne in Hercegovine in sem Bosanski Srb.
Slovensko pravosodje me ne mara za to ker sem zelo odkrit in omejeno agresiven kritij Slovneskega pravosodja oziroma Slovenskega sodstva kot takega. V slovenijo sem se doselil pred 34 leti. Končal sem poklicno rudarsko šolo v Zagorju ob Savi, na to sem se zaposlil v Zaporih v Ljubljani kot paznik. Kmalu so me poslali na delo v svoj Oddelek zaporov v Radovljico kjer sem ostal vse do 15.04.1998. V letu 1996 sem ustanovil svoje zasebno podjetje z imenom GS 5 STANIĆ k.d.. Od ustanovitve podjetja pa do sporazumenega prenehanja delovnega razmerja v Zaporih v Ljubljani, Oddelku zaporov v Radovljici, to je do 15.04.1998 sem delal na dveh krajih v zaporih in v svojem zasebnem podjetju. Torej, dne 15.04.1998 sem prestopil v svoje zasebno podjetje in brez prekinitve nadaljeval svoje delo kot podjetnik.
Represivnem delu Slovenske oblasti (policiji, advokaturi, sodstvu, državnem tožilstvu, notariatom in državnem pravobranilstvu) taki razplet dogodkov ni ustrezal. Namreč v teh organih so se bali, da bom z masta nepremičninarja razkril njihove koruptivne posle in intrige storjene v škodo ljudstva. To se je dejansko kmalu po tem tudi zgodilo, za to se je:
a.)
v letu 1996 v strokovni in navadni javnosti operiralo kako nisem pošten in kako sem nesposoben čeprav so rezultati mojega dela kazali drugačno sliko,
b.)
v letu 1997 se je taka aktivnost nadaljevala in so se kazali prvi znaki zlorabe prava in zakonov ter Ustave RS,
c.)
v letu 1998 je prišlo do prvih zlorab sodišč v zasebne namene določenih uradnih oseb.
d.)
v letu 1999 sem doživel prvi pravdni postopek v Okrajnem sodišču v Radovljici in nekaj kazenskih postopkov,
e.)
v letu 2000 je radovljiški notar proti meni angažiral policijo, inšpekcijske službe, advokaturo, državno tožilstvo in sodstvo in takoj po novem letu 2000 se je proti meni in moji družini ter proti mojima dvema zasebnima podjetjema začela huda gonja Republike Slovenije in njenih organov ter uradnih oseb zaposlenih v njih. V svoja dva zasebna podjetja sem doživel celo serijo inšpekcijskih pregledov, začeti so bili številni zemljiškoknjižni postopki zaradi plombiranja mojih nepremičnin, v podjetju GS 5 STANIĆ k.d. so blokirani računi odprti pri agenciji za plačilni promet in tako naprej. Na sodiščih so proti meni in mojima podjetjema začeti številni sodni nepravdni, pravdni in celo kazenski postopki. Celo leto 2000 sem izgublil brez poslovnega rezultata.
f.)
Takoj po novem letu 2001 sem čitil nadaljevanje pritiskov tako name osebno kot na člane moje družine in na moje zasebno premoženje. Ti pritiski so se stopnjevali in v končni fazi prerasli v odkrito nasilje Republike Slovenije na vse kar sem imel v tej državi. Ker pa v letu 2000 nisem poslovno klonil je bilo to načrtovano v letu 2001. Dne 26.10.2001 okoli 9:00 ure je Republika Slovenija začela najhujši napad name in na mojo družino ter na moje premoženja doslej. Napaden je bil moj dom na naslovu Kamna Gorica 65, v Kamni Gorici, moji delavci na objektu na Jeseniškem Javorniku in celo moja poslovna pisarna na naslovu Linhartov trg 20 v Radovljici, bančni račini in kdo ve še kaj, vse seveda “po uradni dolžnosti.” Dne 26.10.2001 so v pričo ljudstva, z novinarji in fotoreporteji, prevoznikom za selitve stanovanjske opreme, ključarjem za strokovno vlamljanje v zaprte prostore okoli 9:00 ure vlomili v mojo poslovno pisarno na Linhartovem trgu 20 v Radovkljici. Takrat je Republika Slovenija brez moje prisotnosti po vlomu v pisarno, to pregledala in iz nje ukradla določene nepremičnine in denar v znesku 19.000,00 takratnih DEM. Na vozilo za selitve satnovanjske opreme je Republika Slovenija mimo veljavnih predpisov naložila zaklenjeno železno blagajno težko 500,00 kg in odklenjeno kartotečno omatro znamke BISLEY obe polni poslovne dokumentacije med katero so bile tudi vredne premične stvari kot je moje osebno orožje in naboji zanj ter denar last mojih poslovnih strank. Vse to je Republika Slovenija protipravno odtujila in odlepljala neznano kam ter skrila v eno do svojih skrivalšć v katera je skrivala pokradeno robo last državljanov. Tako od dne 26.10.2001 od 13:00 ure nisem nič vedel o odpeljanih premičninah, za katere se je pozneje izkazalo, da so bile skrite na Golniški cesti 48 v Kranju (Kokrica). Po takem skrajnje nasilnem dejanju je Republika Slovenija preiskala mojo pisarno in na obojih vratih pisarne zamnjala ključavnici ter pisarno zaklenila s svojimi ključi. Republika Slovenija je mojo pisarno držala zaklenjeno od 26.10.2001 od 13:00 ure do 21.12.2001 do 14:15 ure, torej skoraj dva meseca mi Republika Slovenija ni dovolila delati oziroma pristopiti na moje delovno mesto. S tem mi je Republika Slovenija naredila hudo in nepopravljivo šmodo saj so mi zaradi tega propadli vsi začeti in nedokončani nepremičninski posli, da o drugi škodi ne gov orim.
Dne 21.12.2001 sem se z naslova Linhartov trg 20 v Radovljici preselil na naslov Alpska cesta 62 v Lesce in poskušal nadaljevati z delom a tega nisaem mogel ker me je Repuiblika Slovenija pri delu ovirala in na ta način ustvarjala pogoje za izbris moja dva zasebna podjetja iz Sodnega registra Okrožnega sodišča v Kranju. Do izbrisa oba moja podjetja iz sodnega registra po kriv di Republike Slovenije je prišlo v prvi polovici leta 2005.
g.)
V letu 2005 je sta bili iz Sodnega registra Okrožnega sodišča v Kranju izbrisani moji obe gospodarski družbi s firamama GS 5 STANIĆ k.d. in GS 5 NEPREMIČNINE D.O.O..
I.)
kriminalne dejavnosti Republike Slovenije so v to smer potekale podtalno in skrajnje netransparentno. Republika Slovenija je prikrivala svoja kriminalna dejanja in kriminalna dejanja svojih vpletenih državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev državnih javnih pooblastil ter inkriminiranih uradnih oseb v njih zaposlenih.Zaradi netransparentnosti kriminalnega delovanja Republike Slovenije se ni moglo v triletnem roku za vložitev tožbe pravno urediti nastalo stanje po kriminalnih akcijah RS. Šele sedaj iz kriminalnega zakulisja RS surljajo osupljive informacije s čem je računa RS.
J.)
Včeraj dne 21.07.2008 sem v Okrajnem sodišču v Škofja Loki vpogledal sodni kazenski spis opravilna št. K 37/2006 v katerem me RS preganja zaradi domnevnega kaznivega dejanja krive ovadbe po čelnu 288 KZ.
V citiranem spisu sem našel sled, da se poleg vse škode ki sem jo utrpel po krivdi RS sedaj dela na tem, da se pred Okrajnim sodiščem v Radovljici začne postopek za selni ali celotni odvzem moje poslovne sposobnosti, brez razloga seveda in “po uradni dolžnosti”
Zanima me ali je kaj takega v normalnih okoliščinah sploh mogopče?
Prosim za odgovor.
Spoštovani!
Jaz sem bila prisilno hospitalizirana.
Nobenega nisem ogrožala.
Policijo sem poklicala, niso prišli z obrazložitvijo da “niso pristojni za zdravniške zadeve” oziroma da ne morejo oni odločat o tem ali je hospitalizacija opravičena ali ne.
Jaz sem od njih želela smo da naredijo URADNI ZAPISEK ARGUMENTOV ZAKAJ SO ME HOSPITALIZIRALI. No, tega nisem dosegla.
Zaradi hospitalizacije sem zdaj trajno nesposobna za delo.
Pravniki mi opdgovarjajo da “niso pristojni”.
A Vas lahko prosim za nasvet?
Spoštovani,
žal mi je, da ste bili hospitalizirani proti svoji volji. Zakon o duševnem zdravju : http://www.uradni-list.si/1/content?id=88016 dopušča hospitalizacijo proti volji posameznika v nekaterih primerih ki so opisani v zakonu.
(kopiram nekatere člene zakonao duševnem zdravju):
1.2 Sprejem na zdravljenje brez privolitve
39. člen
(1) Zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve je dopustno, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
– če ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim,
– če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje in
– če navedenih vzrokov in ogrožanja iz prve in druge alineje tega odstavka ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo).
(2) Sprejem na zdravljenje brez privolitve iz prejšnjega odstavka se opravi:
a) na podlagi sklepa sodišča, ki se izda po predlogu za sprejem v oddelek pod posebnim nadzorom, ali
b) v nujnih primerih pred izdajo sklepa sodišča, če so izpolnjeni pogoji iz 53. člena tega zakona.
a) Sprejem na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča
40. člen
(1) Postopek za sprejem osebe v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve na podlagi sklepa sodišča se začne na predlog izvajalca psihiatričnega zdravljenja, centra za socialno delo, koordinatorja nadzorovane obravnave, najbližje osebe ali državnega tožilstva.
(2) Predlog iz prejšnjega odstavka lahko za mladoletnika in polnoletno osebo, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost, da tudi zakoniti zastopnik.
41. člen
(1) Predlog iz prejšnjega člena se vloži pri pristojnem sodišču, na območju katerega ima oseba stalno ali začasno prebivališče, oziroma če oseba nima prijavljenega ne stalnega ne začasnega prebivališča, pri sodišču, na območju katerega dejansko biva.
(2) Predlog vsebuje podatke, ki jih mora vsebovati vsaka vloga, in navedbo razlogov, ki utemeljujejo obstoj pogojev iz prvega odstavka 39. člena tega zakona.
(3) Predlogu se priloži mnenje izbranega osebnega zdravnika ali psihiatra, ki je osebo pregledal, in ne sme biti starejše od sedmih dni. Če pregled osebe ni mogoč, se predlogu priloži izjava izbranega osebnega zdravnika ali psihiatra, da pregleda ni mogoče opraviti.
42. člen
(1) Sodišče osebi pošlje predlog v enem dnevu od njegovega prejema. Hkrati jo pouči o pravici, da lahko v dveh dneh od vročitve predloga nanj odgovori.
(2) Sodišče pouči osebo tudi o pravici do odvetnika, ki ga v enem dnevu od vročitve predloga izbere sama in o tem obvesti sodišče, sicer ji odvetnika po uradni dolžnosti s sklepom v enem dnevu od poteka časa, v katerem bi si oseba lahko sama izbrala odvetnika, postavi sodišče. Zoper sklep o postavitvi odvetnika po uradni dolžnosti pritožba ni dovoljena.
(3) Sodišče vroči kopijo predloga in mnenja oziroma izjave iz prejšnjega člena tudi odvetniku osebe, ki lahko nanju odgovori v dveh dneh od vročitve.
43. člen
(1) Po prejemu predloga sodišče odredi, da osebo pregleda izvedenec oziroma izvedenka psihiatrične stroke (v nadaljnjem besedilu: izvedenec) in v treh dneh poda mnenje o njenem zdravstvenem stanju, ki vsebuje tudi oceno, ali obstaja možnost zdravljenja v nadzorovani obravnavi oziroma obravnave v varovanem oddelku. V odredbi sodišče določi izvajalca psihiatričnega zdravljenja, pri katerem se opravi pregled. Odredbo posreduje osebi, odvetniku, izvedencu in izvajalcu psihiatričnega zdravljenja.
(2) Osebo lahko izvedenec pregleda tudi proti njeni volji, pod pogoji, ki jih določa 44. člen tega zakona.
44. člen
(1) Na predlog izvedenca lahko sodišče s sklepom odloči, da se oseba za največ dva dni zadrži v psihiatrični bolnišnici, če je to potrebno zaradi narave duševne motnje ali zato, ker se noče prostovoljno podvreči pregledu in ni mogoče drugače ugotoviti obstoja pogojev iz prvega odstavka 39. člena tega zakona.
(2) Osebi je treba na razumljiv način pojasniti razloge za zadržanje in pravice, ki jih ima v času zadržanja.
(3) Zoper sklep iz prvega odstavka tega člena je dovoljena pritožba v enem dnevu od vročitve sklepa.
(4) Sodišče druge stopnje odloči o pritožbi iz prejšnjega odstavka v treh dneh.
(5) Če se pri zadržanju osebe ugotovi, da so izpolnjeni pogoji iz 53. člena tega zakona, se osebo sprejme na zdravljenje v skladu z določbami, ki urejajo sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih.
45. člen
Če ni možna prostovoljna izvršitev sklepa iz prvega odstavka prejšnjega člena, se za izvršitev sklepa smiselno uporabljajo določbe drugega in tretjega odstavka 52. člena tega zakona.
46. člen
(1) Po pridobitvi mnenja izvedenca sodišče razpiše narok, na katerega povabi predlagatelja, osebo, odvetnika, zakonitega zastopnika, najbližjo osebo, zastopnika in druge, ki bi lahko dali podatke, pomembne za odločitev.
(2) Sodišče odloča na podlagi neposrednega stika z osebo, tako da osebo pred izdajo sklepa vidi in se z njo pogovori, če to dopušča njeno zdravstveno stanje.
47. člen
(1) Sodišče na naroku zasliši izvedenca, ki je izdelal mnenje iz prvega odstavka 43. člena tega zakona, in druge, ki bi lahko dali podatke, pomembne za odločitev. Sodišče zasliši tudi osebo, če je to glede na njeno zdravstveno stanje mogoče. Osebo, ki se zaradi svojega zdravstvenega stanja ne more udeležiti naroka, se lahko zasliši tam, kjer biva.
(2) Predlagatelj, oseba, odvetnik, zakoniti zastopnik in najbližja oseba lahko zaslišanim zastavljajo vprašanja in imajo pravico do vpogleda v sodni spis.
(3) Pravico do vpogleda v sodni spis in do prisotnosti pri izvajanju dokazov lahko sodišče na predlog izvedenca osebi s sklepom v celoti ali delno omeji, če bi lahko nastale škodljive posledice za njeno zdravje ali zaupnost oziroma varnost drugih. Sklep, zoper katerega ni posebne pritožbe, se vroči odvetniku in zakonitemu zastopniku.
48. člen
(1) Če sodišče po izvedenem dokaznem postopku ugotovi, da so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 39. člena za sprejem v oddelek pod posebnim nadzorom, s sklepom odloči, da se osebo sprejme v oddelek pod posebnim nadzorom in določi tudi čas zadržanja, ki ne sme biti daljši od šestih mesecev, ter psihiatrično bolnišnico, ki naj osebo sprejme.
(2) Če sodišče ugotovi, da so izpolnjeni pogoji iz 75. člena tega zakona za sprejem v varovani oddelek brez privolitve, s sklepom odloči, da se osebo sprejme v varovani oddelek. V sklepu se določi tudi čas zadržanja v varovanem oddelku, ki ne sme biti daljši od enega leta, in socialno varstveni zavod, ki naj osebo sprejme.
(3) Če sodišče ugotovi, da so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 80. člena tega zakona za sprejem v nadzorovano obravnavo, s sklepom odloči, da se osebo sprejme v nadzorovano obravnavo za obdobje, ki ne sme biti daljše od šestih mesecev. V sklepu sodišče na predlog psihiatrične bolnišnice, na območju katere ima oseba stalno ali začasno prebivališče, oziroma kadar nima prijavljenega ne stalnega ne začasnega prebivališča, na območju, na katerem dejansko biva, določi tudi koordinatorja nadzorovane obravnave ter vrsto in obseg njegovih pooblastil iz četrtega odstavka 87. člena tega zakona.
(4) S sklepom iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena sodišče osebi lahko omeji pravice iz drugega in tretjega odstavka 12. člena tega zakona.
(5) Če sodišče ugotovi, da niso izpolnjeni pogoji za sprejem iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena, s sklepom predlog zavrne.
(6) Sklep iz prvega, drugega, tretjega in petega odstavka tega člena sodišče izda najkasneje v treh dneh po koncu naroka.
49. člen
Sklep iz prejšnjega člena sodišče vroči udeležencem, ki imajo pravico do pritožbe v skladu z drugim odstavkom 50. člena tega zakona.
50. člen
(1) Zoper sklep iz 48. člena tega zakona je dovoljeno vložiti pritožbo v treh dneh od vročitve sklepa. Pritožba ne zadrži izvršitve sklepa.
(2) Pritožbo lahko vloži predlagatelj, oseba, odvetnik, psihiatrična bolnišnica oziroma socialno varstveni zavod, kamor naj bi bila oseba sprejeta, koordinator nadzorovane obravnave, zakoniti zastopnik, najbližja oseba in center za socialno delo, če je osebo obravnaval.
(3) O pritožbi odloči sodišče druge stopnje v treh dneh od prejema pritožbe.
(4) Zoper odločitev sodišča druge stopnje je dovoljena revizija.
51. člen
(1) Stroški postopka za izvedbo dokazov, tolmača in odvetnika osebe se predhodno krijejo iz sredstev sodišča.
(2) Če sodišče predlog za sprejem zavrne, krije stroške postopka predlagatelj. Če je predlagatelj izvajalec psihiatričnega zdravljenja, center za socialno delo, koordinator nadzorovane obravnave ali državno tožilstvo, se stroški postopka krijejo iz sredstev sodišča.
(3) Če sodišče predlogu za sprejem ugodi, se stroški postopka krijejo iz sredstev sodišča, razen stroškov morebitnega pooblaščenca predlagatelja, ki jih krije predlagatelj.
52. člen
(1) Na podlagi sklepa o sprejemu iz prvega in drugega odstavka 48. člena tega zakona psihiatrična bolnišnica oziroma socialno varstveni zavod v treh dneh od vročitve sklepa pozove osebo, da se določenega dne, najkasneje v sedmih dneh po pozivu, zglasi v psihiatrični bolnišnici oziroma socialno varstvenemu zavodu. Izvod poziva pošlje tudi sodišču, ki je izdalo sklep, in odvetniku osebe.
(2) Če oseba določenega dne ne pride v psihiatrično bolnišnico oziroma socialno varstveni zavod in svojega izostanka ne opraviči, direktor psihiatrične bolnišnice oziroma socialno varstvenega zavoda o tem obvesti sodišče, ki je izdalo sklep, izbranega osebnega zdravnika in odvetnika osebe ter odredi prevoz osebe z reševalnim vozilom. Direktor psihiatrične bolnišnice oziroma socialno varstvenega zavoda lahko pri izvedbi nujnega prevoza zahteva pomoč policije.
(3) Če tudi na način iz prejšnjega odstavka ni bilo mogoče izvršiti sklepa sodišča, direktor psihiatrične bolnišnice oziroma socialno varstvenega zavoda obvesti o tem sodišče. Če sodišče ugotovi, da je bil poziv za sprejem v oddelek pod posebnim nadzorom oziroma v varovani oddelek pravilno vročen, odredi privedbo.
b) Sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih
53. člen
Oseba je lahko sprejeta na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve in pred izdajo sklepa sodišča, če so podani pogoji iz prvega odstavka 39. člena tega zakona, kadar je zaradi narave duševne motnje osebe nujno potrebno, da se ji omeji svoboda gibanja oziroma preprečijo stiki z okolico, še preden se izpelje postopek za sprejem brez privolitve iz 40. do 52. člena tega zakona.
54. člen
(1) Sprejem iz prejšnjega člena se opravi na podlagi napotnice izbranega osebnega zdravnika, psihiatra ali drugega zdravnika, ki je pregledal osebo, če ugotovi, da so podani razlogi iz prejšnjega člena. Napotnici, ki ne sme biti starejša od treh dni, se priloži poročilo o zdravstvenem stanju osebe, v katerem so posebej navedene okoliščine, iz katerih izhaja, da je sprejem nujen.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se osebo lahko sprejme v oddelek pod posebnim nadzorom tudi brez napotnice, če gre za primer iz 57. člena tega zakona.
55. člen
(1) Zdravnik, ki osebo napoti v psihiatrično bolnišnico, po potrebi odredi prevoz z reševalnim vozilom. Zdravnik lahko osebo, ki jo je napotil v psihiatrično bolnišnico in za katero je odredil prevoz z reševalnim vozilom, zadrži proti njeni volji do prihoda reševalnega vozila.
(2) Zdravnik, ki osebo napoti v psihiatrično bolnišnico, lahko pri izvedbi zadržanja in odreditvi prevoza z reševalnim vozilom skladno s predpisom iz drugega odstavka 56. člena tega zakona zahteva pomoč policije.
(3) Pri prevozu osebe z reševalnim vozilom je prisoten zdravnik, ki je osebo napotil v psihiatrično bolnišnico, ali drug zdravstveni delavec, ki ga pisno določi navedeni zdravnik.
56. člen
(1) Kadar ta zakon določa, da lahko zdravnik ali direktor psihiatrične bolnišnice oziroma socialno varstvenega zavoda zahteva pomoč policije, je policija dolžna sodelovati z zdravstvenim osebjem in službo nujne medicinske pomoči ter jim nuditi potrebno pomoč, dokler ogrožanja, ki jo oseba povzroča, ni mogoče omejiti z zdravstvenimi ukrepi.
(2) Način sodelovanja med zdravstvenim osebjem in reševalno službo ter policijo določi minister v soglasju z ministrom, pristojnim za notranje zadeve.
57. člen
(1) Če policija ob posredovanju na javnem mestu, v zasebnih prostorih ali pri izsleditvi tujega državljana, za katerim je razpisana tiralica ali iskanje, domneva, da so pri osebi podani razlogi iz 53. člena tega zakona, o tem nemudoma obvesti službo nujne medicinske pomoči.
(2) Zdravnik, član enote službe nujne medicinske pomoči, osebo na kraju takoj pregleda in če ugotovi, da so podani razlogi iz 53. člena tega zakona, odredi prevoz osebe z reševalnim vozilom v najbližjo psihiatrično bolnišnico.
58. člen
(1) Ob sprejemu v oddelek pod posebnim nadzorom osebo pregleda sprejemni zdravnik in izpolni obrazec, ki vsebuje naslednje podatke:
– naziv psihiatrične bolnišnice,
– osebno ime, šifro in podpis sprejemnega zdravnika,
– osebno ime, EMŠO, naslov in šifro osebe,
– osebno ime, naslov in telefonsko številko najbližje osebe,
– osebno ime zastopnika, če je ta že izbran, in naziv psihiatrične bolnišnice, na območju katere deluje,
– osebno ime, naslov in telefonsko številko zakonitega zastopnika,
– osebno ime zdravnika, ki je osebo napotil v psihiatrično bolnišnico,
– dan, uro in razlog napotitve,
– obrazložitev razlogov, ki utemeljujejo sprejem na zdravljenje brez privolitve,
– osebno ime in sedež odvetnika, če je že izbran.
(2) Če sprejemni zdravnik ob pregledu osebe ugotovi, da razlogi za zadržanje iz 53. člena tega zakona niso podani, sprejem odkloni.
(3) Če sprejemni zdravnik ugotovi, da so podani razlogi za zadržanje iz 53. člena tega zakona, osebo zadrži na zdravljenju ter jo pouči o razlogih, zaradi katerih je zadržana, in o pravici do odvetnika.
(4) Sprejemni zdravnik obvesti najbližjo osebo, zakonitega zastopnika in zastopnika o sprejemu osebe v oddelek pod posebnim nadzorom, in sicer v štirih urah od sprejema.
(5) O zadržanju osebe sprejemni zdravnik v štirih urah pisno obvesti direktorja psihiatrične bolnišnice.
59. člen
(1) Direktor psihiatrične bolnišnice o sprejemu iz prejšnjega člena takoj obvesti pristojno sodišče.
(2) Obvestilo sodišču iz prejšnjega odstavka vsebuje najmanj:
– naziv psihiatrične bolnišnice,
– osebno ime, EMŠO in naslov osebe,
– osebno ime, naslov in telefonsko številko najbližje osebe,
– osebno ime, naslov in telefonsko številko zakonitega zastopnika osebe,
– osebno ime zdravnika, ki je osebo napotil v psihiatrično bolnišnico,
– dan, uro in razlog napotitve,
– obrazložitev razlogov, ki utemeljujejo sprejem na zdravljenje brez privolitve,
– osebno ime in sedež odvetnika ter osebno ime zastopnika in naziv psihiatrične bolnišnice, na območju katere deluje.
60. člen
Za odločanje o sprejemu brez privolitve v nujnih primerih je pristojno sodišče, na območju katerega je sprejemna psihiatrična bolnišnica.
61. člen
(1) Postopek sprejema brez privolitve v nujnih primerih sodišče začne po uradni dolžnosti, ko prejme obvestilo direktorja psihiatrične bolnišnice o sprejemu osebe ali ko na kakšen drug način izve zanj.
(2) Sodišče v enem dnevu od prejema obvestila direktorja iz prejšnjega odstavka oziroma od dneva, ko izve, da je oseba sprejeta v psihiatrično bolnišnico brez svoje privolitve, s sklepom uvede postopek, v katerem postavi izvedenca in odvetnika osebe ter jo pouči o pravici, da lahko postavljenega odvetnika zamenja. Sklep vroči osebi, odvetniku, kateremu se vroči tudi obvestilo direktorja psihiatrične bolnišnice, zakonitemu zastopniku, najbližji osebi in zastopniku.
(3) Zoper sklep iz prejšnjega odstavka ni posebne pritožbe.
(4) Če je sodišče uvedlo postopek brez obvestila psihiatrične bolnišnice, obvesti sodišče o uvedbi postopka tudi psihiatrično bolnišnico, v kateri je oseba zadržana.
62. člen
(1) Sodišče v enem dnevu po izdaji sklepa o uvedbi postopka osebo obišče v oddelku pod posebnim nadzorom in jo v prisotnosti odvetnika, izvedenca in zastopnika zasliši, razen če na podlagi neposrednega stika z osebo ugotovi, da zaslišanje glede na njeno zdravstveno stanje ni mogoče. Sodišče lahko odvetniku in izvedencu sporoči datum in uro obiska v psihiatrični bolnišnici tudi po telefonu ali po elektronski pošti.
(2) Zaslišanje iz prejšnjega odstavka se opravi brez prisotnosti tistih, ki osebo zdravijo oziroma sodelujejo pri zdravljenju.
(3) Sodišče osebi pojasni razloge za uvedbo postopka zadržanja in jo pozove, da se izjavi o zadržanju.
(4) Če oseba ob obisku izjavi, da se z zadržanjem strinja in v sprejem pisno privoli, sodišče s sklepom postopek ustavi.
(5) Ob obisku izvedenec osebo pregleda in na zapisnik poda mnenje o njenem zdravstvenem stanju, ki vsebuje tudi oceno, ali obstaja možnost zdravljenja v nadzorovani obravnavi oziroma sprejema v varovani oddelek.
63. člen
(1) Če sodišče ob obisku osebe iz prejšnjega člena presodi, da je za ugotovitev, ali so podani razlogi za zadržanje v oddelku pod posebnim nadzorom, potrebno opraviti nadaljnje medicinske preiskave, z začasno odredbo odloči, da oseba ostane na opazovanju v oddelku pod posebnim nadzorom največ dva dni od dneva izdaje začasne odredbe.
(2) Zoper sklep o začasni odredbi ni posebne pritožbe.
64. člen
(1) Sodišče ob obisku zasliši izvedenca, lahko pa tudi zakonitega zastopnika, najbližjo osebo, lečečega zdravnika in druge, ki bi lahko dali podatke, pomembne za odločitev.
(2) Oseba, odvetnik, zakoniti zastopnik in najbližja oseba lahko zaslišanim zastavljajo vprašanja in imajo pravico do vpogleda v sodni spis.
(3) Pravica do vpogleda v sodni spis in do prisotnosti pri izvajanju dokazov se lahko omeji pod pogoji iz tretjega odstavka 47. člena tega zakona.
65. člen
(1) Sodišče v treh dneh po obisku osebe izda sklep, s katerim odloči, da se:
– osebo zadrži v oddelku pod posebnim nadzorom,
– osebo odpusti iz oddelka pod posebnim nadzorom,
– osebi odredi sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda ali
– osebi odredi nadzorovana obravnava.
(2) S sklepom iz prve, tretje in četrte alineje prejšnjega odstavka sodišče osebi lahko omeji pravice iz drugega in tretjega odstavka 12. člena tega zakona.
(3) Pri izdaji sklepov iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe prvega, drugega in tretjega odstavka 48. člena tega zakona.
66. člen
Sklep iz prejšnjega člena sodišče vroči udeležencem, ki imajo pravico do pritožbe v skladu s prvim odstavkom 67. člena tega zakona.
67. člen
(1) Zoper sklep iz 65. člena tega zakona se lahko pritožijo oseba, odvetnik, zakoniti zastopnik, najbližja oseba, psihiatrična bolnišnica, v kateri je oseba zadržana oziroma je pooblaščena za predlaganje koordinatorja nadzorovane obravnave, ter socialno varstveni zavod, v katerega varovani oddelek je oseba sprejeta, in sicer v treh dneh od dneva vročitve sklepa.
(2) Pritožba ne zadrži izvršitve sklepa.
(3) O pritožbi odloči sodišče druge stopnje v treh dneh od prejema pritožbe.
(4) Zoper odločitev sodišča druge stopnje je dovoljena revizija.
68. člen
Stroški postopka se krijejo iz sredstev sodišča. )
V kolikor se torej posameznik ne strinja s hospitalizacijo je možno pridržanje do sklepa sodišča. Je šlo v vašem primeru za hospitalizacijo po sklepu sodišča?
Kdo vas je ocenil za trajno nesposobno za delo? Gre namreč za daljši postopek in se to ne bi smelo zgoditi na osnovi enkratne hospitalizacije. Ste se na kakšen sklep pritožili?
Žal imam zelo malo podatkov, da bi vam lahko bolj konkretno pomagala,
lep pozdrav,
Bernarda
Spoštovani!
Najlepša hvala,prav to sem iskala (zakon).
Dalje me zanima naslednje:
Dejstvo je da nisem ogrožala nobenega življenja tudi premoženja ne.
Šlo je za nesoglasje z določenim zdravnikom, ter za določeni medicinski poseg za katerega sem v literaturi našla podatek da je škodljiv (ni šlo zame, temveč za blizkega sorodnika).
Prosila sem da se postopek ne izvaja, sam zdravnik ga je držal za NEneizogibnega, na kar mi je zdravnik odgovoril da NI ŠKODLJIVO.Do problema je prišlo ko sem prosila naj to tudi NAPIŠE. Začel se vpiti da sem NEVARNA (!!!), sestre so bile klicane na razgovor, (samo sem čula kako se dogovarjajo da jih bodo klicali na razgovor) , par dni potem sem bila peljana na psihijatrijo BREZ OBRAZLOŽITVE, kljub temu da sem iskala. Rečeno je samo da sem HUDO BOLANA(!!!).
Torej,do MATERIJALNE ŠKODE bi ahko prišlo edno v primeru če bi se res zgodila kaka posledica, zdrvnik bil tožen in moral plačevat odškodnino. No, taka škoda bila bi predvsem sodno določena, tako da vidim razloga da se bi na oddelek zapiralo mene….
Bi lahko prosila za komentar?
Najlepša hvala vsem!
Spoštovani,
težko komentiram vašo situacijo saj jo (še vedno) preslabo poznam. S hospitalizacijo se ali morate strinjati ali pa morajo biti izpolnjeni pogoji iz zakona (glejte prejšnji post). Poleg ogrožanja svojega ali tujega življenja ter morebitne materialne škode zakon govori tudi o ogrožanju svojega ali tujega zdravja. Vsekakor pa je “pridržanje” proti vaši volji možno le do izdaje sklepa sodišča- potem pa vas morajo bodisi spustiti ali pa se določi dolžina zdravljenja. Kako je bilo s sklepom sodišča? Ali pa ste bili morebiti hospitalizirani pred sprejemom zakona o duševnem zdravju? (zakon je bil sprejet 15. julija 2008)
Nič niste povedali kako je prišlo do ocenitve trajne nezmožnosti za delo.
Žal vam noben moj komentar ne bo mogel spremeniti situacije za nazaj- torej tistega kar se je zgodilo. Danes zakon omogoča, da imate zastopnika v kolikor ste na zaprtem oddelku psihiatrične bolnišnice. Ta trenutek si mi zdi predvsem pomembno, da svoje življenje nadaljujete v najboljši možni smeri zase,
želim vam vse dobro, lp
Bernarda
Nič nimam prito psihijatrom in tudi vsem ki so nekaj “sumili” in se na podlagi tega odločili tudi za prisilno hospitalizacijo.
Moti me izogibanje pogovoru, in dejstvo da se ZDAJ vse nanaša na to: bila si na psihijatrjim kaj potem hočeš…o razlogih zaradi akrerih sem pa bila se ne govori sploh-torej določena oblika stigmatiziranja, in to pravkar od strani strokovnega osebja…
Dejstvo je pa da RES nisem nobenemu naredila nobene škode, seveda tudi nisem niti imela namen…
Želim samo poriktat finančne posledice- ki so pa res precej hude in to je – in spet, samo to- razlog da sem se javila na ta forum…
Pozdravljeni,
V PK sem imela sprejeto starejšo sorodnico proti njeni volji, nobenega ni ogrožala. Vzroki za sprejem so bili prav smešni. Ob sprejemu so ji pobrali vse tudi telefon, nič ni imela, niti smela poklicati nikogar. Šele 2. dan je uspela dobiti telefon in so ji dovolili 2 klica. Drugi dan je bila še normalna še smejali sva se eni šali, čez 4 dni je bila tako polna zdravil da je komaj hodila in samo jokala je. Če je to napredek zdravljenja potem res škoda da se s tem ukvarjajo.
Aktivirala je zastopnico ki je bila katastrofa in je zagovarjala inštitucijo ne njo (zastopnico so ji celo predlagali zaposleni v PK).
Kljub sklepu sodišča ter drugemu mnenju neodvisnega izvedenca za psihiatrijo da se jo odpusti iz PK in zmanjša zdravila, so jo še vedno držali notri in to še naprej na zaprtem oddelku ter vztrajali da ona tja sodi.
Zdravniki tam se imajo naravnost za bogove, če mislijo da sklepi sodišč v Sloveniji ne veljajo zanje. Človeka prav zmrazi od groze da se to lahko zgodi v današnjih časih. Če nimaš nobenega svojca ki bi ti pomagal si zapečaten, sploh če že imaš kartoteko od prej, to jim je najljubši izgovor. :(( Tudi zagovornica ni naredila nič za to da se volja sodišča izvrši, še več, ovirala je postopek! Če ne bi doživela tega verjetno ne bi verjela!
Vsem ki trpijo duševne stiske ter pridejo v PK Polje res želim vse najboljše in da se jim ne bi zgodilo to kar smo doživeli mi.
Lep pozdrav.
Spoštovani,
hvala za vašo zgodbo. Težko komentiram kako je prišlo do prisilne hospitalizacije vaše sorodnice, ne vem na čigavo pobudo je sploh prišlo do tega. Tudi težko komentiram delo zastopnice. Na zaprtem oddelku psihiatrije so posameznika dolžni seznaniti s pravico do zastopnika.
Upam, da se je zgodba odvila s čimmanj škode za vašo sorodnico,
lep pozdrav,
Bernarda
Lep pozdrav! Malo prebiram kaj vse se piše in debatira tukaj gor, pa sem si rekel, da še jaz napišem par vrstic o svojih izkušnjah o UPKP.
Pri meni zdravljanje poteka že 22 let, star sem bil 17 let, ko me je oče odpeljal na pregled k psihiatru, zaradi tega ker sem se zaperel vase po hudi prometni nesreči moje matere v kateri je samo ona preživela 4 ljudje so pa umrli.
Pogovor s psihiatrom je bil o.k.na koncu me je pa vprašal, če sem kdaj pomislil, na samomor, odgovoril sem da ja, naredil ga pa ne bi, in že sem se znašel v UPKP kjer so mi brez vsakega pojasnila na silo odvezli prostost, trije tehniki so me slekli in dali inekcijo zaprli so me v kletko, in tako se je začel pekel v mojem življenju, samo še to spomnim se da sem imel eno noč 42, 42,5 stopinj celzija vročine, pokrivali so me z mokrimi brisačami da nisem šel na oni svet, edinkrat v življenju sem doživel napad da sem se nenormalo tresel, podobno epileptičnemu napadu…Od takrat se borim z različnimi zdravili, zaradi opuščanja le teh sem bil že 8 hospatiliziran, ko te enkrat okužijo s tem sranjem( se opavičujem), kemijo si zapečaten, kljub temu sem naredil 5 stopnjo šolanja in skoraj diplomiral, ne vem od kje mi železna volja, da se ne predam, še zdaj vem da je bilo to umetno sproženo in ne vem kako bi to dokazal v preteklosti sem že nekaj poskušal vendar neuspešno, imel naj bi sizofranijo mešani tip, s tem se jaz ne strinjam in se nikoli nisem, dal sem nekaj na strokovnost zaposlenih, vendar vidim da je pri njih bistvo tableta na tableto…Imam sina starega 12 let redno se dobivava, plačujem preživnino hodim v službo, letos sem celo kupil stanovanje, tako da nisem luzer…v bistvu pa živim dvojno življenje, eno normano in drugo duševni bolnik…Kar me zelo boli in čisto enostavno vprašanje za strokovnjaka mogoče pravnika ali si lahko operem moje dobro ime in zahtevam odškodnino. Ker zdravniki v Polju za moje pojme niso bogovi, amak ljudje, ki tudi delajo napake, hvaležen bi bil za kakšen komentar…drugič pa lahko še kaj več kako so potekale hospatilizacije…tudi v spremstvu policije…
Spoštovani borec,
hvala, ker ste podelili svojo življenjsko izkušnjo. Res vam ni bilo lahko. Glede tožbe bi vam težko svetovala, tudi nisem pravnica. Vsekakor se vprašajte, če je vredno izgubljati energijo s tem ali je bolje iti naprej, posvetiti svoj čas sinu, novim stvarem v življenju…
Želim vam vse dobro in obilico volje za nadaljnje borbe…
Lp,
Bernarda