Imam punco, ki mi je zaupala da jo je oce v otrostvu (7-10) spolno zlorabljal. Ob vsem tem ji stojim ob strani in sem se tudi soocil z njenim ocetom, ko so problemi zaceli kapljati ven…tako da sva ga prisilila saj do tega, da ji je svoje dejanje priznal…ni pa se priznal sebi, saj zdaj se ze obnasa kot da se ni nic zgodil.
Od 6ega leta dalje ni smela imeti stika z mamo, ker je trpela zaradi shizofrenije, pred enim mesecom pa je izvedela, da je naredila samomor.
Obenem ima oceta rada in noce nobenih vmesavanj s policijo, ker ji je edini stars, po drugi plati ga pa zelo sovrazi in komaj caka da gre od doma, ker od druzine ne dobiva nobene podpore pa ravno sedaj, ko jo najbolj potrebuje…namesto da dobiva podporo, je kriva za vsako malenkost…kar jo se bolj prizadane. In pa besede kot “taka si kot tvoja mama…”
Po vsej verjetnosti bova sla ziveti na svoje, problem pa je, da je mladoletna in da njen oce odloca kaj sme in kaj ne sme.
Kako si lahko izboriva to svobodo ?

Glede na to, kaj si napisal v zvezi očeta svojega dekleta, ti lahko povem samo tako: Ali res misliš, da si takšen oče zasluži ljubezen svoje hčerke, ko pa jo nikakor ne spoštuje in jo kljub priznanju zlorabe še vedno ignorira, ali pa ji deli občutke krivde za vsako malenkost, ki jo stori??!

Ta “človek” sigurno mora občutiti posledice svojih dejanj in vsaj nekoliko “trpeti” v fazi postopka pred sodiščem (privoščim mu še kaj več, kot samo to) zato ti predlagam, da še naprej stojiš svojemu dekletu ob strani in jo podpreš tudi ob prijavi, kar pa je vajina edina možnost, sploh če razmišljata o skupnem življenju sedaj, ko je še mladoletna.

Sicer nisi napisal, koliko je stara, ko pišeš o njeni mladoletnosti, vsekakor pa je še tukaj Center za socilano delo, ki ima popolno pristojnost na otroci in mladoletniki, predvsem ob zaznavi žrtve spolne zlorabe.

Upam, da sem ti vsaj malo pomagal, predvsem pa ne omahujta, naredita nekaj, da bo tvoje dekle pokazalo očetu, da ima tudi ona moč nad njim in prijavita zlorabo na policiji.

LP
Pravica