S punco sma se spoznala pred štirimi mesci. In sprva je vse normalno deloval dokler ni prišlo do prvega spolnega stika.Takrat je blo sicer videt da punca uživa pa vse ampak nasljednji dan je preko maila povedala da ne more bit z mano in da je to ugotovila med spolnim stikom, ki sicer ni bil pravi sex ampak sam tko otipavanja pa tko mogoč mal oralnega dela z moje strani.Kmalu zatem sma začela spet hodit in tako preko mailov ki sma si jih pošiljala je počasi se začela odkrivat in tko “med vrsticami” povedla kaj je blo.Dejansko sploh ni povedla kaj je blo ampak sem to ugotovil sam in ko sem ji moje ugotovitve povedal,je padla u jok.Takrat sem ji pustil mal časa in kmalu zatem je povedla da je bla spolno zlorabljena u otroštvu pri 12-tih letih.In od takrat dalje mama nekako normalen sex in pa tudi ljubezensko življenje.Ampak zadnjič pa je prišlo do problema.Recimo punca uživa v sexu ampak noče pa kaj slišat o predigri recimo z moje strani je oralen sex normaln z njene strani pa se stvar zakomplicira.Ko sem ji predlagal oralni sex z njene strani je rekla”ne morem” ,vprašal sem jo če ma kaj zveze z ono zlorabo iz otroštva, pa je punca padla sam u jok.Pa tudi tko je zelo nestabilna na področju psihe.Recimo sex mava samo pri meni in zadnjič ko sem ji rekel če pride k men (ampak ne zaradi sexa), je punca pogruntala da bo recimo prišlo tudi do oralnega dela in je rekla da me noče videt in da rab čas zase.Pol nasljednji dan pa se mi je opravičla za to, pa pravla kak me ma rada in pol prišla k men.(Ta zgodba se ponavla zadnje čase ful pogosto) Ker jo mam zelo rad bi ji rad pomagal tudi na tem delu ,ne sam na delu spolnosti.
Zanima me če je lahk ta njena težava že tolko načela psiho ,da je zaradi tega tolko nestabilna.
In če je kako naj ji pri tem pomagam?
Punca mi ful zaupa in do zdaj vem edini za ta problem ,ki ga nosi u sebi že 5 let.
Kako naj ji dam pogled na svet, da bo punca lahk normalno zaživela?

Nezaupanje, “slike”povezane z zlorabo, občutki umazanosti izhajajoči iz boleče izkušnje, strah pred ponovno zlorabo , težave pri izražanja svojih želja in pričakovanj v skupnem odnosu in dr. so posledice in z njimi povezani občutki, ki lahko spremljajo vaše dekle, ki je bila žrtev spolne zlorabe v otroštvu. Zato potrebujeta čas. Ona za vzpostavo zaupanja, krepitve in doživljanja novih občutkov in za začenjanje zavedanja , da ni objekt, temveč subjekt v vajinih osebnih in spolnih relacijah, vi pa za razumevanje njenih reakcij.
To kar se dogaja so posledice zlorabe, ki pogosto vpliva na odnose s partnerji in na same spolne odnose. Z njo je torej vse O.K. , njene reakcije pa so odziv na podoživljanje občutkov, ki so jo preplavljali v času trajanja zlorabe in na katere se takrat ni niti mogla niti smela odzvati ali jih izraziti.Bila je objekt zlorabljanja. Pomagalo vama bo veliko pogovora, razumevanja problema, medsebojne podpore, ljubezni brez pogojevanja, zaupanja in občutljivosti , ter časa. Bere se kot nemogoče, toda če gre za prava čustva to zmoreta. In vse to je tudi del vaše pomoči in podpore, katero ji lahko nudite.Skozi trajanje in sooblikovanje vajinega odnosa pa se bo vašemu dekletu spreminjal tudi pogled na partnerski odnos in spolnost. Verjamem , da to zmoreta in da vama bo uspelo. Ne izključita tudi možnosti, da si podporo poiščeta pri strokovnjakih, če bosta to ocenila kot možno pot. Vaše dekle lahko z vašo podporo poišče tudi možnost, da o zlorabi spregovori tudi z drugimi, ki ji lahko nudijo podporo pri razdelavi posledic, ki jih trpi.

Tud sam imam punco, k mi je zaupala, da jo je oce spolno zlorabljal od 7ega do 10ega leta… Veza med nama je bila ze od zacetka posebna, da je bil sex cist na drugi ravni…ne kot neka sprostitev, ampak prepustitev…oba sva za tist trenutek pozabila, da obstajava… kar me je kasneje, ko mi je to zaupala presenetilo, ker sexualno ni bila niti malo zavrta…niti se ni sramovala sebe na noben nacin…
Problemi so narasli, ko je med njo in ocetom prislo do vsakdanjih sporov,…ko so ji spomini iz otrostva zaceli vdirat v vsakdan… Stal sem ji ob strani in ji pomagal, da se je teh trenutkov zacela zavedati…tako, da je vse to kar je potisnila v sebe en dan eksplodiralo in prislo na plan…tako da so padle besede kot “zakaj”. To je prvi korak…da razcisti sama s sabo in familjo…da ni pretvarjanja kot da nic ni blo…
Dokler je to v njeni podzavesti, se bo odzivala na ta nacin kot se…
Pomagal ji bos tako, da ji bos dal obcutek varnosti in v tem obcutku bo prislo do prepustitve…ko ne bo imela v glavi “zdej ga morm pa oralno zadovoljit”, ampak bo to storila, ker si bo zelela…