Pozdravljeni!
Zanima me v zvezi z današnjo družbo…Vse bolj se mi zdi, da vedno več žensk pravi, da je bilo spolno zlorabljenih, ko so bile še majhne. Ali se je zadeva nekako “detabuizirala”? Je bilo včasih tudi toliko spolnih zlorab, kot jih je danes? Ali pa nam vpogled v številko omogočajo mediji?
Druga stvar, ki me zanima pa je…Kako prepoznati otroka, ki doživlja spolno zlorabo? Ali ima določene vzorce vedenja? Kdaj veš, da je zadeva resna in kdaj je “lažni alarm”? Ali otroci o temu sploh lahko lažejo?
Kako se to odraža na odraslih osebah? Ali imajo tudi odrasle osebe, ki so doživele spolno zlorabo, določene vzorce vedenja? Ali lahko to tako potlačiš, da se ne opazi na vedenju?
Hvala za odgovore, upam, da ni vprašanj preveč. Pozdrav, Peta

Več znanj in začetki detabuiziranja problema spolnih zlorab odpirajo tudi odraslim “preživelim žrtvam spolnih zlorab v otroštvu ” možnosti, da o svojem problemu in zločinu, ki so ga pretrpeli in preživeli,spregovorijo. Pri nas smo šele na začetkih, zato upam, da se bodo odrasle preživele žrtve v bodoče še bolj opogumljale za to, da o tem spregovorijo. To je pomembno tudi za otroke, kajti če o tem ne govorimo odrasli, kako lahko pričakujemo, da bodo o tem govorili otroci? To je torej tudi podpora otrokom, da spregovorijo o tem kaj trpijo.
Zlorabljanje otrok pa ni “nekaj” kar se naravno dogaja in je že od nekdaj prisotno. To je družbeno pogojen koncept, ki so ga oblikovali ljudje, zgodovina in kultura.
Nekaj kratkega sem o posledicah , ki jih trpijo spolno zlorabljeni otroci že odgovorila v forumu, zato vas prosim, če si lahko to ogledate.
Tudi odrasle preživele žrtve spolnih zlorab v otroštvu pogosto živijo z nekaterimi posledicami vse življenje. Vplivajo ne samo na kvaliteto njihovega življenja, temveč so jim pogosto sooblikovale življenje; izguba / otroštva, svobode, osebne identitete, izguba ideala, zanikanje izgube / jeza / lahko preplavlja njihovo življenje,ker je ne morejo izraziti/ krivda / ti občutki se lahko prenesejo na druga področja življenja: jaz nisem storila, jaz bi morala, jaz nisem smela itd./ so trije veliki problemi, ki vplivajo na mnoge preživele. Seveda je še veliko tudi drugih posledic.Z njimi so najbolj ogrožene žrtve same. In čeravno imajo mnoge odrasle preživele žrtve občutek, da” jim piše na čelu”, da so bile spolno zlorabljene,to ni res.