Moj starejši sin – 5 let, se že ves čas precej razlikuje od ostalih otrok svoje starosti. Že pred časom sem se z njegovo vzgojiteljico v vrtcu na govorilinih urah pogovarjala in ji omenila, da se mi zdi, ko da ni za ta svet. Prav ona mi je rekla če kaj berem o indigo otrocih – to so otroci z modro avro, ki imajo kar precej skupnih značilnosti. So zelo sočutni, imajo pred seboj jasno svojo pot in si ne pustijo ukazovati, posebni so pri hrani, včasih jih okolica ne razume – v šoli imajo težave.
Zdaj sem o teh otrocih že kar nekaj prebrala in se res nagibam k temu, da je moj pač indigo. Poskušam ga razumeti, toda včeraj sem bila spet čisto sesuta. Varuška v vrtcu mi je rekla, da letos ne sodeluje skoraj pri nobeni stvari (risanju, plesu, telovadbi…, še jesti največkrat noče).
Groza me je – drugo leto gre v devetletko!!
Kaj svetujete??? Pomislila sem na psihologa.

LP simi

Psiholog bi bila najslabša možna stvar, na katero lahko pomislite. Če želite, lahko pogledam v neki letošnjo številko revija Aura za kaj več informacij. Če je otrok res indigo (recimo, da ima karakteristike, ni pa nujno – lahko ima kakšno krizo:), potem bi se moralo misliti, kako ga vzgajati v skladu s to njegovo lastnostjo in ga v celoti podpirati tako, da razvije svoje potenciale. Nikakr pa ga ne zatirati s psihologom, ki bo razglabljal v neskončnost, zakaj je to tako, na koncu pa mu predpisal (bohnedej) kakšne terapije ali tablete. Dobesedno zatrl bi seme v kali. In tega verjetno nočete pri svojem otroku, kajne??

LP
Princ

Ne tega prav gotovo nočem. Je pa res, da mi včasih zmanjkuje moči in potrpljenja. Pa ravno potrpljenja je pri teh otrocih treba res veliko. Par številk nazaj sem sama brala članke v Auri ( mislim da so bili v 3. številkah ), če pa veš še za kaj drugega, bi ti bila pa zelo hvaležna.

LP simi

Zdravo,

zakaj bi bilo narobe če bi se otrok pogovoril s psihologom??? Niso vsi psihologi isti…

Po drugi strani pa ne vem, zakaj tako dolgo čakaš, če se ti zdi da je otrok drugačen, ukrepaj mar ne? Kakor koli, lahko greš prvo k vzgojiteljici na daljši pogovor, pa lahko greš k pediatru, pa potem tudi k psihologu, ko boš vse opravila, ti bo “materinski občutek” sam prišepnil kaj ti je narediti….

Sama ne bi čakala sigurno da ne….

Potem sva brala iste članke, drugih informacij žal nimam.

Načeloma nimam proti pediatrom, psihiatrom in psihologom nič, moti me edino to, da se stvari vedno lotijo na isti način (vsaj večina, da ne bo kdo užaljen). In to na nek ZNANSTVEN način, katerega so se naučili v šoli/fakulteti. Zelo malo jih uporablja svoje srce in kakšne bolj ezoterične metode, ki velikokrat dajejo rezultate, ki jih uradne metode ne.

Ampak prosim, takšno je moje mnenje, tudi na podlagi osebnih izkušenj. Brez zamere, sicer vas mam vse rad :))

Vso srečo,

Princ

Ravno zaradi materinskega občutka ne. Imam občutek, da večina psihologov tlači ljudi v kalupe, moj otrok pa ravno tega ne prenese.

LP simi

Točno tako, Simi. Zaradi tega sem toliko “proti”. Konec koncev … noben noče biti popredalčkan, a ne?

Princ

Oprosti, ampak meni se že ta oznaka Indigo-otrok zdi skrajno bedna!

Smatraj ga kot človeško bitje, ki je original na tem svetu in še bolje tvoja kri, tvoj otrok!

Tudi jaz sem bil vedno v šoli-razredu izjema, po izgledu, oblačenju, družabnosti, hrani pa sem danes čisto kul človek. Je pa res, da pa je to med sovrstniki lahko zanj zelo moteče in celo boleče. Saj veš, nečesa, kar otroci ne poznajo ali je nenavadno imajo le-ti navadno odklonilen in zaničujoč, da ne rečem nevoščljiv odnos. Lahko so zelo kruti. Info je iz prve roke!! 🙂

Draga mamica, zakaj govoriš, da si zagotovo ne želiš predalčkanja, če niti poskusila nisi. Osebno poznam otroško psihiatrinjo, ki je apsolutno zlata ženska….

Ja prav tega se bojim. Rada bi ga čim bolj obvarovala pred krutim svetom, hkrati pa vem, da ga moram nanj pripraviti.

LP simi

In kako boš to storila? Sama pa verjetno ne boš uspela, ne vem, brez strokovnega pogovora po moje ne bo šlo. Lahko sama obiščeš psihoga, sama poiščeš odgovore na vsa vprašanja, pri tem ali onem strokovnjaku vseeno, bistvo je, da ne pustiš stvari take kot so, če že sama praviš, da niso v redu…

Ne vem. Poskušam s čim več potrpljenja. Je že kazalo, da bo bolje na zadnjih lanskih govorilnih urah je vzgojiteljica rekla, da je začel sodelovati. Potem pa tole včeraj – kot bi me kdo polil z vodo. Najprej bom šla spet k vzgojiteljici (včeraj je bila varuška). Potem bomo pa videli. Res je da se nagibam bolj k alternativnim pristopom, pa vseeno me zanima – s kje je tvoja poznana psihologinja?

Še enkrat LP simi

Ne vem če je prav izpostavljati imena, je pa ena od redkih otroških psihiatrov v Ljubljani, dela v ZD Šiška, niti slučajno ne polemizira, ne tala zdravil, ni stereotipna, ni predalčkasta, niti slučajno…

Draga mamica!
Nočem biti amaterska psihologinja, lahko ti samo posredujem svoje izkušnje in nasvet kot prvo: izberi drugo skupino za svojega otroka oz. drugo vzgojiteljico. Po njenih izjavah sodeč lahko sklepam samo to, da ni rojena za ta poklic.
Sama sem imala starejšo hči v Waldorfskem vrtcu, kjer so so te nauke precej po svoje prilagodili in sem bila razočarana, saj je otrok postal tako obremenjen s počutjem drugih, kot kakšen mali psiholog. Vendar je zadeva potekala v take ekstreme, da sem šla iz službe za leto dni in poskušala popraviti, kar se je popraviti dalo, pa še občasno čuvala deklico, ki so jo hkrati izpisala iz tega t.i. alternativnega vrtca. Ko sem pri njenih 9 letih zanosila in sem to povedala hčeri, me je vsa panična prosila, da ji obljubim, da otroko ne bom dala v ta isti vrtec!
Če boš zaupala sebi, partnerju in svojemu otroku – predvsem pa svoji intuiciji z razum, se boš prav odločila!
Lep pozdrav

Draga Simi, tudi sama imam doma otroka, ki bi ga lahko poimenovali indigo, ali otrok nove dobe ali generacija nevem kaj, kakorkoli ze…pa sem zacela sama prebirati stvari in si ustvarjati sliko taksnih otrok.Uvidela sem, seveda ob popolnem sodelovanje mojega moza, da je otrok enkraten in neponovljiv in ne pase pac v nobene tabele in norme, ki so po splosnem prepricanju NORMALNE.Naj ti povem se to, da okolica taksne otroke takoj doloci kot poredne, samosvoje , trmaste, nesramne, pa se in se izrazov bi ti lahko nastela.Nekomu, ki taksnega otroka nima doma ali se kako drugace ni srecal z njim, je razlaganje o tem prevelik napor..Pisi mi na moj mail, pa si bova lahko kaj vec povedali o tem.

lp Mojca

Draga Simi, tudi sama imam doma otroka, ki bi ga lahko poimenovali indigo, ali otrok nove dobe ali generacija nevem kaj, kakorkoli ze…pa sem zacela sama prebirati stvari in si ustvarjati sliko taksnih otrok.Uvidela sem, seveda ob popolnem sodelovanje mojega moza, da je otrok enkraten in neponovljiv in ne pase pac v nobene tabele in norme, ki so po splosnem prepricanju NORMALNE.Naj ti povem se to, da okolica taksne otroke takoj doloci kot poredne, samosvoje , trmaste, nesramne, pa se in se izrazov bi ti lahko nastela.Nekomu, ki taksnega otroka nima doma ali se kako drugace ni srecal z njim, je razlaganje o tem prevelik napor..Pisi mi na moj mail, pa si bova lahko kaj vec povedali o tem.

lp Mojca

Svetujem ti, da sprejmeš svojega otroka kakršen je in mu (vsaj ti) ne daš v vsakem trenutku vedeti, da je z njegovo drugačnostjo nekaj narobe. Tako mu boš ohranila samozavest, ki mu bo najbolj potrebna v boju s krutim svetom. Tvoj sin je pač malo drugačen, kar pa ni nujno slabo! Večkrat se izkaže, da se iz teh drugačnežev razvijejo pesniki, filozofi, znanstveniki in drugi genialci. Poskusita torej s sinom najti pozitivne kvalitete v njemu in jih na vesel in zabaven način razvijati. Naj dobi občutek, da je lepo biti nekaj posebnega, pa gotovo ne bo več tako neprilagodljiv.
Veliko sreče!

MojcaH!

Žal sem šele sedaj videla tvoje pismo. Ne najdem tvojega mail-a ( ne znam). Dostop do interneta pa imam samo v službi, tako da se bereva šele po praznikih – upam.

LP simi

Draga Simi, klikni na modro obarvano moje ime in odprlo se ti bo okno za posiljanje poste.z veseljem bom podelila svoje iskusnje…

Drugace pa je moj naslov [email protected]

Lp Mojca

Starši so otrokom prvi vzorec vedenja in odnosa do oklice, kota postane nesprejemljiv za otroka, si ta začne samostojno izbirati vzorce iz svojih zaznav, ki imajo osnovo v genih.