Kupimo bernardinca
Ne zagovarjam psa za darilo po ideji darovalca v stilu surprise kuža – zelo nasprotujem takemu načinu. Vseeno pa se mi zdijo tele reakcije malo prehude.
Kaj pa če, drage dame, je to že pričakovano darilo, dobro premišljeno in je smaragd samo malo nerodno napisal svoj post? Samo v razmislek, glede na to, kako ste takoj planile z vso močjo proti njemu in ga napadle, namesto da bi ga najprej pozvale, naj bolje razloži, kako si predstavlja to darilo in kako so stvari organizirane… Za napad je še vedno čas, ni treba takoj planit na prvo žogo. Ker je čisto možno, da boste dosegle kontra učinek. Namesto, da bi se smaragd zamislil (če so stvari res nepremišljene) in se odločil za drugo darilo, si bo mislil – babe neumne in na drug način poiskal kužka. Pa je bilo narejene več škode kot koristi…
Pa brez zamere…
Janica, verjemi mi, da lahko še tako lepo razlagaš, pa ravno tako nima nobenega učinka. Tudi če je pes “dogovorjen”, je nakup za darilo neprimeren. Zakaj? Ker je prav, da si v takem primeru novi lastnik (beri: obdarovanec) sam izbere tako vzreditelja kot tudi psa iz legla. Konec koncev bo s psom živel prav on. Tisti, ki pa osebo obdaruje, naj potem pač plača potrebno vsoto. No, ko smo ravno pri denarju pa resno dvomim, da je Smaragd pripravljen za darilo kupiti res kvalitetnega psa, saj to kar nekaj stane…
Yo, absolutno se strinjam s tabo, da je pes neprimeren kot darilo v smislu, da ga novi lastnik, ko ga dobi, prvič vidi. Ko sem pisala, da je darilo dogovorjeno, sem imela v mislih ravno to, kar ti pišeš – da psa plača nekdo drug, izbere pa ga lastnik sam. Ravno pri nas je zdaj tak primer – moj nečak – maturant bo na tak način dobil kužka za uspeh v šoli. Sam ga je izbral – oziroma kuža si je izbral njega (kuža je še pri mamici), sam se sedaj izobražuje za vzgojo psa pri samih vzrediteljih, ko obiskuje svojega novega prijatelja in s pomočjo kvalitetne literature, sam bo skrbel zanj, ga šolal, le plačal mu ga bo oče – ker je pes pač rodovniški in temu primerno drag. Tako da bo tudi ta njegov kuža v resnici darilo, kar ni niti malo sporno.
Saj mogoče imaš prav glede smaragda, ampak meni se vseeno zdi, da takšna prva reakcija, kot se je zgodila, lahko odvzame še tisto malo možnosti, da bo nekdo vsaj še malo razmislil o svoji ideji – že iz principa, ne bo hotel več poslušati. Vsak ima pač svoje mnenje.
janica se podpisem pod tvoje poste!!!! Ma sej ta YO vsakega napade ne da bi se prvo prepricala o cem stavr sploh je…..in razume samo to kar ona hoce pa ceprav ima narobe, nevem no se mi zdi da je YO tuki gor samo zato da kritizera,napada in se bi se dalo nastevat, pomoje gre kr dostim ze posteno na zivce :)))
Podpišem YO,
ker se vedno sprašujem kako lahko nekdo kupi psa za darilo.
Pa četudi ti troci kupijo novega psa, po smrti starega in vedo da ej zaželen in dobro oskrbljen, si žal ne predstavljam, da bi meni nekdo kupil psa.
To pri pomeni , da preučim pasmo, pogledam par legel in se SAMA odločim za psa. In smaa nosim riziko, če potem pes ni tak, kot sem si želela (npr zdravstvene težave)
Saj vedno se ne strinjam z Yo, ampak jo vedno bolj razumem.
Sama sem celo otrostvo tezila za psa, starsa pa sta bila neomajna. Nobena obljuba, noben se tako lep uspeh v soli ju ni preprical. Za vsak rojstni dan ali novo leto sem tezila se bolj, v upanju, da me caka darilo-kuzek. Enkrat, ko sem res prestopila vse meje lepega obnasanja in zacela prositi med obiski, mi je oce zabrusil:” Menda ja ne pricakujes, da ti bova sla midva izbrat psa! Pes bo tvoj, zanj bos skrbela izkljucno sama, midva bova primaknila nekaj za hrano in veterinarja. Zdaj pa pot pod noge, poglej ce kje podarijo psa, ce se bo nama zdel primeren, bomo sli ponj, drugace bos pac poiskala drugega.” In tako sem pri 14 letih sama sebi koncno podarila psa, starsa sta dala zeleno luc za majhno kuzico, ki mi se danes dela druzbo. In vesela sem, da je bilo tako. Psicka je se danes stevilka ena, ravno tako zazeljena kot prvi dan, ko sem jo prinesla domov. Poznam pa nazalost ogromno otrok, ki so jim starsi izpolnili zeljo po kuzku, zdaj pa te starse videvam kako sami sprehajajo kuzke. Se vec pa je taksnih, ki na psa pozabijo, ga zaprejo v pesjak in kuza prezivotari svoj kratki vek osamljen in pozabljen od vseh.
In ce bi mi danes nekdo za darilo prinesel psa bi ga takoj zavrnila. Lahko mi prinesejo knjigo ali darilni bon za nakup pasjih potrebscin, ce kdo zeli mi lahko sofinancira psa, ampak izbrala si ga bom sama. lp