Moram ti povedati, da sem včeraj prakticirala tvoj nasvet, da jo obrnem na hrbet in tiščim k tlom in ti povem da je res ušinkovito. Še nikoli me ni tako ubogala kot včeraj. Hvala za nasvet.

Mojca, ne misli, da je zdaj zmenjeno za vedno. Še se bo zgodilo, da bodo gospodični zrasla krila in jo bo treba prizemljit. Pri nas je grozovit šok in blamaža že samo to, da se znajdeš na hrbtu. Da moraš potem še nekaj sekund takole mirovat in ti gazda s povzdignjenim in resnim glasom tupi “fuj”, je pa višek.
Enkrat sem tukaj na forumu brala, da se nepodredljivi kužki v tej pozi ne počutijo dobro. Takrat mi je kapnilo, da se naša tega zelo izogiba. Potem sem začela v igri prakticirat, da jo spravim na hrbet, da jo potem počoham po trebuščku…. Vidim, da ji zelo paše. Včasih sama nastavi trebušček in uživa.

Kot bi govorila o naši. Se mi zdi , da je pa z vsakim dnem bolj ostra. Včeraj je hotrel sin pospravit pesjak a ga ni noter spustila oziroma se ni upal, ker je kar iz ute renčala in lajala.

Mojca, jaz bi te opozorila le na to, da s takim podrejanjem mogoce lahko dosezes, da se bo bala in bo ubogala, a le tebe. Ne pricakuj, da bo zaradi tega spremenila odnos tudi do ostalih. Sploh pazi na otroke. Psicko namrec podrejas s fizicno silo. Kaj hitro bo dojela, da nekateri “clovecki” pac niso mocnejsi od nje…

Po dolgoletnih izkušnjah drugih pri vzgoji je to pasmo potrebno vzgajati na drugačen način, saj so zelo svojeglavi in trmasti. Pes si je pa že sam postavil kdo je 1 in naprej. Tudi Maša je napisala, da s tem zadeva še ni zaključena in je to potrebno ponavljati.

Si ti sploh prebrala moj post?

To, da so nekateri (hči in sin) šibkejši od nje ona že zelo dobro ve. In se temu primerno tudi vede do njih. Ta pes se tudi pod razno ne boji nikogar. Ja moža se a še vedno hoče uveljaviti svojo, zato ti pravim da so te psi drugačni kot ostali(normalni) psi.

Hja, meni se ne zdijo cisto nic drugacni. Pac isce svoj rang. Kateri pes pa tega ne pocne?

Malo si preberi o namških lovskih terierjih in za kaj jih uporabljajo pa ti bo jasno.

Joj, Mojca, ne bodi tako strasno pokroviteljska :-)))

Glej če se želiš kregati me pusti pri miru, jaz povem samo to kar vem. Povem ti pa samo to, da te psi niso kot večina ostalih in je potrebna malo drugačna vzgoja kot je normalno. Imela sem pa tudi že drugačne psa pa verjemi, da se jih je dalo drugače vzgojiti. Imam pa malo težavnejšega psa. Zato sem ti predlagala, da si preberi če želiš vedeti o tej pasmi pa ti bo jasno, S tem nisem mislila nič slabega.

OK, se grem ucit, da imajo pasme razlicne pasemske znacilnosti. Res je, da tega mi, z manj tezavnimi pasmami ne razumemo :-)))

Ne se jezit, no.

Lp, Yo

Tudi jaz nisem verjela besedam češ a sta nora da bosta tega psa vzela. je živ hudič in ne moreš ga ukrotit. Ampak sedaj vidim, da je res drugačen od pasem katerih sem jaz navajena.
Tako, da običajni prijemi, ki sem jih uporabila pri drugih psih pri njej ne zaležejo. Ni pa res, da se jih ne da ukrotit. Moraš biti vztrajen in včasih se jo polotiti tudi fizično (žal) ker drugače bo dejansko ona gazda.
Pri lovu so med redkimi psi oziroma jaz ne poznam drugega primera razen ravno terierji so tako pogumni, da so se sposobni dobesedno z zobmi usidrat na divjega pujsa in ga gnat kar jih lahko žal stane tudi življenja.

fizično?nasilje vrne samo nasilje

Pri teh vražičkih se sigurno največ doseže z doslednostjo (saj to najbrž velja za vse). Tisto, česar sem se ves čas striktno držala, drži kot pribito, Kjer sem popuščala in občasno spreminjala pravilo, je mala takoj probala izkoristit v svoj prid.
Pa še to moram povedat, da je nikoli nismo udarili ali tepli. To napako smo naredili pred mnogimi leti, ko smo imeli samčka. Ko se je potepel in končno prišel domov, je bil našeškan. Samo obrnil se je in šel. In razumel, da pridet domov, je nekaj slabega, si kaznovan. Če vam bo kdaj pobegnila, je nikar ne kaznujte ko se bo vrnila- pohvalite in nagradite jo, ko se vrne (pa četudi s sosedovo kuro v gobčku). Tako bo vedno in z veseljem prišla k vam, ko jo boste poklicali. Res veliko časa si je treba vzet zanje pa še ni vedno tako, kot bi si mi želeli.
Vse se da dosečt prijazno, a odločno. Samo tega ne, da bi sprejela druge kužke. Tukaj pa nimam šans. Joj, kako me to žre. Vsako leto je več kužkov. Letos se mi zdi, da je ogromno mladine v našem kraju. Drugo leto bojo to že naši sovražniki- nekateri res nevarni. Boga Maša!
So pa ti kužki luškani in vedno se nekaj dogaja. Tudi meni se čudijo, da sem se odločila za to pasmo. Pravzaprav je bil splet okoliščin, da je tako naneslo. Nikakor ni bilo v planu. Vendar sem dobro vedela v kaj se spuščam.

Da ne bo kdo narobe razumel po fizično nasilje sem mislila to ko je Maša opisala da jo obrneš na hrbet in tiščiš k tlom, da se umiri in ne butanja povprek. Kar se tiče pobega, se do sedaj še ni zgodilo, da bi ušla pa je ko smo doma spuščena a ne gre nikamor okoli pa nimamo ograje tako da je glede tega kar pridna čeprav ne vem kaj jo lahko še piči. Vedno ko pride je pa pohvaljena. Želela sem povedat, da je ta pasma zeeeeeeeeeelo trmasta in svojeglava in bo šla preko vsega da bo dosegla svoje.

Tako ja! Pa poleg vsega še neskončno občutljiva- zamirljiva.

Se mi zdi da moraš res veliko več časa posvetiti njej kot pa “normalnemu”psu. Že če se dva-tri dni ne posvetiš njej( razen tega, da jo ven pelješ in še malo pustiš okoli hiše skakati) že po svoje useka in te ne upošteva.

Tako je. Naša zelo rada vidi, da se igrava šolo. Da se učiva česa novega in da ponavljava to kar zna. Verjetno so pri tej stvari glavne nagradice. Zelo se trudi, ker sledijo priboljški. Kot sem že povedala, je zelo ješča. Tudi na sprehodih najraje vidi, da sva sami, da se posvetim samo njej. Če koga srečam in klepetam, rata kar depresivna.
Zelo izvirno izvede “glas”. Ne more zalajat, preprosto ne more. Ve kaj je treba naredit, “vrže” se ob tla, kar zvija se in končno- zarenči. In to je maksimum in zelo se mora pomatrat. In mislim, da vem kaj jo muči- ne more zalajat name. Včasih pa se usede in gleda naokrog, če bo zagledala kaj takega na kar bi zalajala, ali pa teče na balkon in išče inspiracijo- in če je sreča, potem res zalaja. Kako je zadovoljna in ponosna!

Mojca, vesela sem, da si se javila, da lahko malo poklepetava o teh naših puncah, ki so res malo drugačne. Srečali se verjetno ne bova nikdar- vsaj ne na pasjem nivoju, drugače pa nikoli ne veš. Lep vikend, Maša.