glavkom
pozdravljeni,
zanima me, če mi lahko kdo pomaga, izvedeti kaj več o glavkomu pri psih.
muMoj kuža je star 13 let in danes je veterinarka posumila, da bi lahko imel glavkom. Že dlje časa ima vneto oko, ki smo ga zdravili z antibiotičnim mazilom. Danes pa nam je dala kapljice, ki jih kužu dajemo na cca. 2 uri (6x na dan) in je rekla da se slišimo čez par dni, če se bo stanje kakorkoli spremenilo…
bojim se teh treh dni…. z razlogom?
lp, T.
oj to sem najdla na http://www.lek.si/slo/veterina/klinicni-primer/glavkom/
sam eni izrazi so mal bol strokovni.
Glavkom se pojavi, ko zvečan intraokularni pritisk (IOP) poslabša normalno delovanje očesa. Pasji glavkom se večinoma pojavi zaradi oviranega odtoka očesne vodke iz sprednje kamrice oziroma takrat, ko odtoka sploh ni. Izguba vida se pojavi, ker se zaradi motenega znotrajočesnega obtoka (intraokularna cirkulacija) uničijo ganglijske celice. To se večinoma zgodi med 5 in 10 letom starosti, in sicer so najpogosteje prizadete naslednje pasme: koker španjel, basset, bostonski terier, dalmatinec in arktične pasme.
Glavkome delimo v primarne in sekundarne. Diagnosticiranje primarnega glavkoma je pomembno, saj je po definiciji skoraj vedno obojestranski (bilateralen) in je torej sosednje oko, ki je še zdravo, v nevarnosti. Primarni glavkom lahko pričakujemo pri dednih nepravilnostih (defektih) v šarenično-roženičnem zakotju, saj je zaradi ovire v Schlemovem kanalu oviran odtok očesne vodke. Primarni glavkom diagnosticiramo takrat, ko je IOP zvečan, drugih znakov bolezni očesa pa ni. Sekundarni glavkom je ponavadi enostranska (unilateralna) bolezen in je povezan s hkratnimi boleznimi, kot so vnetje, neoplazija ali hemoragija, ki zmanjšajo ali zaustavijo odtok očesne vodke. Glavkom se pogosto pojavi tudi ob luksaciji ali subluksaciji leče.
V večini primerov diagnosticiranje glavkoma ni problematično. Normalen IOP je 15-25 mm Hg z manj kot 5 mm Hg razlike med očesoma. IOP, ki so večji od 30 mm Hg, so patološki. Večinoma za merjenje intraokularnega pritiska uporabljamo Schiotzov tonometer ali elektronski tonopen, ki ga je veliko lažje uporabljati, a je zato tudi dosti dražji. Po postavitvi diagnoze glavkoma z objektivnimi tonometričnimi napravami moramo, preden se odločimo za primerno zdravljenje, ugotoviti še stopnjo vidljivosti poškodovanega očesa.
Kar je ponavadi primeren način zdravljenja za vidljivo oko, je popolnoma neprimerno za slepo, boleče oko. Pri očesih, ki še vidijo in pri katerih je diagnosticiran glavkom, je cilj zdravljenja obdržati vid in komfornost očesa čim dlje tako z uporabo raznih zdravil kakor tudi operativnih posegov. Ko pa oko postane dokončno (ireverzibilno) slepo, postane cilj zdravljenja vsakega veterinarja narediti tako oko čim manj boleče ter psu omogočiti čim več udobnosti.
Klinični primer
Anamneza
V Hartmanovi veterinarski kliniki smo sprejeli 5-letno koker španjelko. Pri njej je bil glavkom na levem očesu diagnosticiran že pred tremi leti in od takrat je bila zdravljena že z različnimi zdravili. Vendar so se sedaj po treh letih bolj ali manj uspešnega zdravljenja zdravila izkazala kot neuspešna, saj napredka ni več in se stanje očesa le poslabšuje.
Klinični pregled
Pregledali smo oči in izmerili IOP z elektronskim tonopenom (O. S. = 55 mm Hg, O. D.: = 14 mm Hg). Psica je imela kronični glavkom in je bila popolnoma slepa na levo oko.
Zdravljenje slepega, bolečega očesa
Dolgoročno zdravljenje z zdravili pri slepem, bolečem glavkomatičnem očesu nima večjega pomena. Najbolj primerni so kirurški postopki, in sicer: intraokularna evisceracija z vstavitvijo umetnega očesa (zelo drago, 800-1300 USD), enukleacija (500-700 USD) in farmakološko uničenje ciliarnih telesc z uporabo intravitrealnega gentamicina (najceneje, 250-300 USD).
Kirurški postopek:
Psico uvedemo v splošno anestezijo.
Pripravimo kirurško polje.
Imobiliziramo oko, da preprečimo premikanje. Speremo oko (fiziološka raztopina + antibiotik) in speremo tudi solzne vode.
Z iglo velikosti “20 guage” vzamemo iz očesa nekaj tekočine, ki pa je mora biti več oz. vsaj toliko, kot bomo pozneje dali noter zdravila.
Z iglo enake velikosti vbrizgamo 6 mm za limbus 50 mg gentamicina + 1 mg deksametazona; igla naj bo usmerjena proti zadnjemu delu očesa.
Damo protibolečinsko injekcijo.
Priporočljivo je uporabiti solucijo gentamicina (100 mg/ml).
Gentamicin je toksičen za epitelij ciliarnih telesc, ki proizvajajo očesno vodko, in tudi za mrežnico, zato tega posega NE OPRAVLJAJTE V OČESU, KI NI SLEPO.
Deksmetazon uporabimo, da zmanjšamo vnetje.
Psico po opravljenem posegu pošljemo domov in ji damo carprofen (Rymadil).
Sočasno z zdravljenjem bolnega očesa moramo začeti zdraviti tudi zdravo oko. Ob kontroli po desetih dneh je bil pri naši živali IOP levega očesa 5 mm Hg, IOP desnega pa normalen. Kadar poseg ni uspešen, je priporočeno, da ga opravimo še enkrat, in sicer približno 2-4 tedne po prvem, šele nato se odločimo za odstranitev očesa.
Zaključek
Poseg je uspešen približno 70-odstotno. Prvi teden je še neugoden za žival in ponavadi se zgodi dvoje: pojavi se katarakta ali pa se oko skrči na manjše, kot je ponavadi. Ampak pozneje je oko komfortno in ne boli več. Negativne stvari so le kozmetične.
Psi niso tako močno odvisni od svojega vida, kot smo ljudje. Njihovi ostali čuti (voh, sluh, dotik) so veliko bolj ostri kot pri človeku, zato zanje zguba vida ni niti približno tako strahotna kakor za nas, če žival le ima komfortno oko. Slepe, ampak komfortne živali lahko še naprej ostanejo aktivni in zabavni družabniki.
Ljubiša Šolajič
absolvent veterinarske fakultete
lep pozdrav