Inflammatory bowel disease (IBD)
Živjo!
Že nekaj časa nazaj sem pisala o tem, da pri Thoru sumim na IBD.
No, zdaj je diagnoza potrjena, čeprav na kliniki, kjer so jo postavili, za IBD očitno še niso slišali, saj so mi razložili, da “ima nekaj podobnega kot je Chronova bolezen pri ljudeh”.
Glede na to, da očitno pri nas nihče nič ne ve o bolezni, je moj pes po tolikih mesecih hiranja in izgubljanja teže ter vseh ostalih spremljajočih težavah, pristal na Medrolu in Sulfadimidinu.
Nima predpisane diete, hrano in vodo zavrača, če uspem vanj spraviti 0,5 dcl česarkoli, mi “vrže ven” 4 l.
Ali ima kdorkoli od vas kakršnekoli izkušnje z boleznijo ali pa mogoče pozna koga, ki bi lahko kaj vedel? Morda veste za veterinarja, ki se je že ne le srečal, ampak tudi lajšal življenje psu z IBD?
Na internetu je kar nekaj informacij, vendar sem zaradi nekompletne diagnoze (ne vem, kako in kje je IBD lociran) ostala “malo v zraku”.
Vesela bom tudi vsake informacije o vaših izkušnjah z zgoraj navedenimi zdravili, še posebej z Medrolom.
Prosim za pomoč in se že vnaprej zahvaljujem.
Lp, Yo
obiskovalka, jaz razmišljam tudi v tej smeri. Ampak veš kaj je žalostno oz. grozno? To, da psi s to boleznijo načeloma lahko dokaj normalno živijo, potrebujejo pa seveda primerne diete… in veterinarja, ki bolezen pozna in žival spremlja in kontrolira. In grozno je, da takšnega očitno pri nas ni. In da moj pes trpi, ker ni človeka, ki bi vedel kaj o bolezni, ki sploh ni tako zelo redka. Do sedaj sem dobila namreč kar nekaj t.i. namigov, da se pri nas veterinarji največkrat takšnih živali “rešijo” z evtanazijami, ker se jim ne da z njimi ukvarjati… Vse ti verjetno pove že to, da so bolezen diagnosticirali po 1 letu, da je sploh ne bi, če mi ena od forumovk ne bi dala spiska testov, ki so za diagnosticiranje potrebni in če ne bi jaz težila do onemoglosti. Do sedaj so psa namreč obravnavali na način “saj so tudi nekateri otroci bolj bolehni kot drugi”.
Žalostno, ampak resnično.
Lp, Yo
p.s. Aja, glede evtanazije je pa tako (besede enega od veterinarjev): “Zdravih psov ne smemo evtanizirati. Pri njem ni potrebe, saj gre le za prebavne motnje. Iz tega vidika je evtanazija neupravičena.”
Yo, na žalost ti ne morem pomagati iz izkušenj, pošiljam pa ti tale link, če ga seveda še nimaš. Mogoče ti bo v kakšno pomoč! Zelo mi je hudo za tvojega kužata…LP, Maša
Yo, tudi meni je hudo.
Kako so pa postavili diagnozo? Koloskopija, biopsija itd?
Iz cloveske zdravniske prakse – dvomim, da je v tem primeru pri psih kaj drugace: Rupurut samo lajsa zelodcne tezave, ne preprecuje pa nastanka morebitnega ulkusa. V ta namen pri ljudeh ob dolgotrajni terapiji s kortikosteroidi (medrol in podobno) uvedemo Ranital v terapevtskih odmerkih.
Sporoci, kaj se bo dogajalo.
Masa2, tebi pa tudi hvala za link, ena mojih mack ima strahovito vnetje uses, veterinar pravi, da se ni videl cesa podobnega, tako da najbrz ni napak, da tudi sama malo pobrskam
pozdravcek,
proxima,
VZ, znaki so bruhanje in driska, pravzaprav “po urniku” – to pomeni pri nas, ker je vse skupaj precej hudo, 2-3 dni normalnega teka, blato OK, po tem času pa nastopi v trenutku tresavica, šklepetanje z zobmi, huda driska v enormnih količinah, skupaj s sluzjo, kadar je najhuje tudi skupaj s krvjo, v blatu so zrnca, bruhanje žolča, kasneje sline/pene. Pes hujša
Yo, kakšni so znaki te bolezni in ali je to dedno?
IBD se lahko pojavi kjerkoli v gastrointestinalnem traktu (trebuh, želodec, tanko črevo, debelo črevo).
Gre za kronično vnetje, ki ima lahko različne vzroke, pogosto se bolezen pojavlja pri živalih, ki so v leglu bile nepravilno hranjene (iz materinega mleka direktno in samo na brikete).
Kako je z dednim prenosom, ne vem.
Lolla, baje je v Italiji in Avstriji stanje podobno kot pri nas 🙁
proxima, diagnozo so postavili s pomočjo krvnih izvidov.
Lp, Yo
> znaki so bruhanje in driska, pravzaprav “po urniku” – to pomeni pri nas, ker je vse skupaj precej hudo, 2-3 dni normalnega teka, blato OK, po tem času pa nastopi v trenutku tresavica, šklepetanje z zobmi, huda driska v enormnih količinah, skupaj s sluzjo, kadar je najhuje tudi skupaj s krvjo, v blatu so zrnca, bruhanje žolča, kasneje sline/pene. Pes hujša
Žal mi je za tvojega kužka, Yo! Kaj vse se spravi na te uboge nedolžne pasje duše :-((
Po pravici povedano – jaz bi dala psa evtanazirati. Meni se to ne zdi življenje vredno ene duše. Res ne. Ko samo nase pomislim, kako sem se počutila tistih nekajkrat v življenju, ko sem bruhala in driskala. Da pa bi se to kar naprej ponavljalo… Poleg tega – sam bo bog vedi, kakšne bolečine ob tem doživlja pes. Revež! Takno stanje je verjetno vplivalo tudi na vse druge procese v telesu; tudi če bi sem mu nekako uredila prebava, ta pes ne bo nikoli več zdrav.
Koliko je sploh star?
Pozabila sem omeniti še to, da se zadeva malo pomiri, ko začneš žival hraniti s hrano, “ki je ni še nikoli poskusil”. Problem pa je, da organizem hrano po določenem času spozna in jo popolnoma zavrne.
To je še dodaten problem, kajti počasi mi zmanjkuje hranil, s katerimi bi še lahko poskusila.
Preko mailing list in iz interneta sem sicer dobila nekaj receptov… bom videla, kaj se bo dogajalo. Vsekakor imam za čez vikend pripravljene ogromno literature. Žal pa se mi z vsakim prebranim stavkom bolj megli pred očmi.
Mislim, da so pred nami še precej hudi dnevi. Vsekakor pa se bomo potrudili narediti maksimum, da bo Thoru čimlažje.
Lp, Yo
Svojega kužka peljati na evtanazijo je najhujša stvar. Svojo 13 letno ljubico sem v torek pospremila na to pot…Kljub temu, da veš, da si prijatelju pomagal, je to nekaj najstrašnejšega, ko se zaveš, da je ni več in da si jo še pred tako kratkim časom nazaj božal in te je gledala in gledala…saj o tem sploh ne morem še govoriti…Želela sem pa povedati tole, da razmišljati o evtanaziji pri tem, da veš, da se kužku LAHKO pomaga (!), je lahko samo tistemu, ki tega kužka nima. Še pri tako bolnem vidiš v vsakdanjem obnašanju, kakšnem srečnem gibu ali veselju, ko končno enkrat poje hrano, v očeh veselje, ko gre na sprehod, čeprav ne more več hoditi itd…in se oklepaš tega majhnega veselja in odlašaš in odlašaš, čeprav veš, da se boš kmalu moral odločiti. Kako se torej odločiš, če veš, da pomoč obstaja??? Malo zmedeno sem napisala, pa goltam solze in v grlu me stiska…upam, da ste me razumeli…
Maša
Pozdravcek!
Z Yo sva sicer, kar se same bolezni tice v privatni navezavi, vendar pa se po prebiranju postov kar moram oglasiti.
Vem, da se zadeva slisi grozljivo, vem, da je v resnici se precej bolj grozna, vendar pa tezko verjamem, da je evtanazija prvi in edini izhod. Tudi sama sem o njej ze precej razmisljala, vendar pa bi zelela psa prej vsaj poskusiti resiti in omogociti se nekaj let kvalitetnega zivljenja. Zdaj ko so ostale bolezni izkljucene (ceprav bi vseeno prej se raje videla izvide), se lahko lotimo problema, seveda pri tem mocno upamo, da se bo zgodil cudez in bomo nasli veterinarja, ki celo ve kaj o IBD ali vsaj o nutricionistiki.
Pac verjamem v to, da mu moramo dati vsaj moznost, zdaj ko vemo, za kaj gre. S pomocjo veterinarja ali brez njega.
Lp, Mojca