Tok sem besna, da vam moram povedat kaj se nam je včeraj pripetilo.
Brat je šel dopodan na sprehod s svojim sinom, zraven pa je šla še naša psička Lora. Lora je Nemški špic srednje rasti. Je zelo prijazna do ljudi, psov pa se boji, ker jo je v mladosti en pes že napadel. In tako, ko srečamo psa, gremo vse okoli.
Nikoli je nimamo na povodcu, ker je ubogljiva in ni nobenih problemov.
Med sprehodom je kar naenkrat priletela nemška ovčarka iz nekega dvorišča in se zapodila v Loro. Bratu ni bilo nič jasno. Razumljivo je, da je hotel psa, oz. psico spraviti stran. Psica je zgrabila Loro za vrat in ker lastnika ni bilo v bližini, da bi kaj storil, kričanje pa tudi ni pomagalo, jo je brat začel brcat. Nakar psica zgrabi Loro za nogo. Končno pride lastnik, a kaj ko njega pes ne uboga. Moral je po neko palico ali desko, s katero je tepel svojega psa, dokler ta končno ni spustila Lore.
Zdaj pa nekaj besed o lastniku. Seveda je bil brat ves ogorčen in jezen. Lastnik mu je pa le rekel, da itak nič ne more, ker nima prič, ki bi potrdile, da je prva napadla njegova psica. Za nameček pa je še dodal, da naj ima psa raje doma in kaj se sploh sprehaja z njim v tej okolico.
Zdaj pa povejte, če so ljudje normalni. In kako naj bo pes normalen, če je že sam lastnik tak debil!!!!!!!

Da te potolažim je za Miklavža mojo majhno psičko, še ne 4 mesečno mladičko v Sloveniji še nepoznane pasme, ki sem jo komaj uspela dobiti,napadel ogromen pes, ki ga je lastnik naščuval nanjo. Psičko je raztrgal v nekaj sekundah do smrti. Lastnik je bil pijan in nasilen tudi do mene. Nič nisem mogla narediti. Lahko sem šla le domov in se zjokala. Ne razumem takeih lastnikov. Vsekakor so to ljudje, ki v glavi nimajo vse poštimano. Psi sami niso dosti krivi, krivi so lastniki. A kako ljudem, ki ne znajo pravilno ravnati s svojimi štirinožci in postajajo nevarni do drugih psov in ljudi, preprečiti, da bi imeli pse ali jih dati v pasjo šolo?

Masa, kako nisi mogla narediti nič??????

Poklicala bi policijo in veterinarskega inšpektorja in lastnika prijavila. Lahko bi šla tudi v zasebno tožbo. Vem, da ti denar ne bi prinesel psičke nazaj, a morda bi tako preprečila še kakšen tako krut napad in rešila življenje katerega drugega kužka.
Najslabše je govoriti, da ne moremo nič narediti. Kljub vsemu je tukaj en kup zakonov in sankcij, ki se lahko uporabijo proti tako neodgovornemu lastniku in njegovemu nevarnemu psu.

Zelo mi je žal za tvojo psičko. Upam, da bo novi kosmatinček (saj boš poiskala drugega?) prinesel spet veselje v tvoje življenje!

mravljica: kaj se je potem zgodilo s tvojim psom? Ali je prezivel? Naj ti pa povem, da bi tudi tvoj brat moral imeti psa na vrvici-pa ce je napadalen ali pa ne. Ampak ne misliti, da zagovarjam lastnika, ker ga ne in je to zelo grdo od njega kar je naredil. Sploh pa je v nasem naselju nek kokrspanjel napadel sosedovega sobnega zajcka in ga sploh ni hotel spustit iz gobca (zajcek ni prezivel). Lastnik pa je imel psa spuscenega. Grdo, zelo grdo!!!

Jaz imam rotvajlerko, ki je zelo prijazna, če se ji psička pravilno predstavi. Začne se igrati z njim. Na žalost pa večina lastnikov svoje pse odvleče od nje na silo, potem pa ona laja in vsi začnejo: “Joj, kolk nevaren pes itd.” Zadnjič se mi je celo zgodilo, da sva srečali enega malega psička pred enim lokalom, ona je prijazno mahala z repkom, psiček pa se je zagnal vanjo in jo ugriznil. Malo kasneje se je lastnik s psičkom sprehodil mimo naju in moja je začela lajati, seveda, lastnik me je pa nadrl, kaj imam tolk nevarnega psa.
Tako je to, eni nimajo pojma o vedenju psov in hote ali nehote spodbujajo napadalnost, kriva je pa potem seveda moja psička, ker je pač po njihovem BLAZNO NEVARNA PASMA.
Zelo žal mi je za uboge psičke, ki na žalost niso tako trdoživi kot moja in ne preživijo ugrizov. Mislim, da bi morali zakonsko urediti, da vsak nov lastnik psa opravi tečaj iz vzgoje psov in poznavanja njihovega vedenja. Da bo znal svojega psa primerno vzgojiti.

Uhh, si kar ne morem kaj, da ne bi dopisala naše izkušnje.
Žal je šlo pri nas za napad na otroka, ki se je nič hudega sluteč guncal na otroškem igrišču. Pa je od nekod priletel velik pes, jo sesul z gugalnice in ko je hotela steči proti meni, jo je še nekrat podrl po tleh. Vse se je zgodilo v trenutku, potem smo psa še nekaj časa rinili stran od otroka, ker je bil tako vztrajen. Na srečo je šlo za mladega psa, ki se je hotel igrati, ne vem pa, kako bi se končalo, če bi imel druge namene. Lastnik je nato le pritekel na igrišče, vendar ga pes na klic ni ubogal.
Rada imam živali, vendar menim, da veliki psi, še posebej, če niso pravilno vzgojeni, v blokovska naselja ne sodijo. Še manj pa na otroška igrišča.
Hčerka zdaj panično zleze name vsakič, ko zagleda psa, njena zdravnica pa mi je v razgovoru o napadu le rekla, naj se kar sprijaznim, da jo bo verjetno še nekaj let, če ne celo življenje, strah živali. Naj si kar predstavljam, da mene podre črna žival, ki mi sega do glave, ko se dvigne, pa krepko čez mene.
Res bi bilo fino, če bi se dalo kako lastnike psov prisiliti, da opravijo osnovno šolanje, kjer bi jim bilo dobro tudi razložiti, kam psi brez povodca in mogoče celo nagobčnika ne sodijo.
Vseeno vam želim veliko užitkov z vašimi štirinožnimi ljubljenčki in upam, da vas vaši kužati kaj bolj ubogajo.
Pozdrav,

Sem lastnik dveletnega rotvajlerja. Psa smo kupili pri družini, kjer je bila njegova mati neke vrste družinski član. Podoben status ima naš pes tudi pri nas. Stanujemo v hiši z vrtom. Psa imamo podnevi spuščenega na vrtu, ponoči pa ga zapiramo v pesjak. Prijazen je do večine ljudi, ki obiskujejo našo hišo. Povsem razumljivo pa je, da brani svoj terititorij pred štirinožnimi vsiljivci – izkušnje z dvonožnimi še nimamo. Obiskovala sva pasjo šolo (program izpitov A in B), zaradi česar je lepo vodljiv in uboga vse člane družine.
Moti me negativen odnos javnosti do t.i. “nevarnih pasem”, saj gre v večini primerov za “nevarne” in nevzgojene lastnike psov. Ko vidim takšnega lastnika s psom na sprehodu, mi ponavadi ni težko ugotoviti kdo pelje koga na sprehod. Posebno poglavje so srečanja teh “sprehajalcev” in njim podobnih z drugimi psi. Pravi “biseri” pa se izkažejo pri opravljanju potrebe na zelenicah. Običajno so opremljeni z raztegljivimi povodci do 10 m ali več, da jim ni treba hoditi po drekcih, so jih tam pustili prejšnji dan. Izjem, ki bi počistile za sabo v svoji soseščini žal ne poznam.
Zagovarjam stališče, da mora vsak lastnik obvladovati svojega psa v različnih situacijah in s svojim psom ne sme biti moteč ali celo nevaren za okolico. Ima pa tudi pes pravico bivati v okolju in razmerah, ki so primerne njegovi pasmi, velikosti in značaju, čeprav ga nihče ne vpraša za njegovo mnenje. Načinov, kako urediti to področje, je več – najprimernejšega pa bodo morali izbrati tisti, ki so za to pristojni in seveda tudi plačani.
Že z registracijo vseh psov in njihovih lastnikov bi imela država nadzor nad številom živali in njihovimi pogoji za bivanje, manj bi bilo klateških in zavrženih psov. Zmanjšalo bi se tudi prekupčevanje s psi neznanega porekla in najbrža ne bi prišlo do primera Milene Močivnik – vsaj ne b takšnem obsegu, kot ga poznamo.

Pozdravljeni,
Tudi mene je danes napadel pes in mojega višavskega terijera. Pes je bil pasme zlati prinašalec in se je iz neznanega razloga zapodil v naju s psom. Na psa je začel kar na enkrat renčat in ga napadat potem sem začel s psom bežat in pes je tekel za nama. Nakar se je iz enega vogala prizibal lastnik in nič rekel ter psa samo odvlekel.

Mislim da bi vsk pes ne glede na to ali je velik ali mali moral opraviti tečaj v šoli za pse. Mislim pa tudi da bi morali biti psi večkrat privezani na povodec zaradi varnosti otrok in drugih psov ki se sprehajajo po mestu.

Ni res, da bi psi morali biti VEČKRAT privezani na povodec. Psi bi MORALI biti na povodcu.

Predvsem zato, ker večina skrbnikov psov nima niti osnovnega znanja o socializaciji psa, vzgoji, odpoklicu …

P.s.: Prijavljate napade psov???

Ne razumem lastnikov majhnih pasem. Če veste da je vaš pes že v osnovi nemočen pri eventuelnem spopadu z večjo pasmo, zakaj si ne nabavite gas sprej, šoker ali kaj podobnega nosite s seboj-npr. gumasto palico,…?

S seboj nosim poprovo razpršilo proti psom. Pes ostane, v primeru, da
ga zaradi nevarnosti ugriza (napada) posprejam 20 minut slep.
Po 20. minutah se mu vid povrne. Medtem s prizorišča izginem tudi jaz.
Kaj vpije za menoj lastnik, me ne zanima.
Zakaj nosim seboj tako ‘grozno’ napravo?

Ker mi je pred letom dni pitbul, iz vsega lepega ubil psičko. Pred mojimi očmi. Gospodarjevega vpitja pes tudi slučajno ni razumel.
Njegov ukaz ‘ ooooo shiiiiit’ je gladko preslišal.
Čudno, kaj?
Ne govorite mi o vzgojenih psih. Pes spada med zveri in temu primerna je njegova nepredvidljivost.

Torej če se srečamo, srečujem ogromno psov, in me napade vaš pes, bo
20 minut slep.

Ja samo problem v spreju je to da preden ti šprej najdeš pa našpricaš traja kr en lep čas. Pa še če veter piha ni to glih dobro uporabit ker lahko še tebi kaj prinese v oči. Jas bo 100% nabavo en šprej za vsak slučaj ker se nikoli ne ve. Priporočam ga tudi vsem ostalim, ki se bojijo večjih psov. Od zdaj naprej nosim s sabo vedno ošiljeno bukovo palico, tak da če še enkrat pride pes se me naj pazi ker ga bom zmlato. Ne si mislit da sem nasilen ker to je samoobramba če tvojega psa napade pes. Pa naj lastnik reče kaj hoče, še prijavim ga lahko ker ni imel pripetega psa.

Se pravi lahko uporabim mace oz. poprov sprej ali konkreten kol na lastniku? On/a je namreč tisti/a, ki bi rabil/a kaiirat

Kasirat, ivn

nekdo piše kako je s svojim višavcem začel bežat pred psom…
mislim, da bi morali vsi, ki imajo psa, pa četudi je to en majhen kuža obvladati vsaj osnove pasje psihologije!!!
noben pes se ne bo obrnil stran ob bežanju…

ne vem zakaj se meni ob treh psih (ja, je en tudi majhen kuža) ne dogajajo takšne stvari 😛

TejaM, zanimivo, tudi meni se ob treh psih tole praktično ne dogaja več, se mi je pa ob enem.

Evo, še en komentar lastnice “nevarne” pasme – za glas z une druge strani in prošnjo, da nas prosim ne pospravljajte vse v isti koš. Imam samca dobermana, prevelikega za svojo pasmo, ampak tak je pač zrasel. Prijazen in ena velika maza, jasno pa še vedno samo s svojo pojavo zbuja grozo. Česar se zavedam in zato absolutno vedno poskrbim, da ljudje “preživijo” (ker se mi dogaja, da se ustavijo 50 m stran in se derejo panično vame, pa čeprav je pes na kratkem povodcu, OK, ga dam pač povsem na stran, na sedi in počakamo ,da gre človek mimo, pač nima vsak dobrih izkušenj). Pes je šolan, ampak še vedno pes, tudi to lekcijo smo vzeli…

No, moj problem je, da je moj pes kriv absolutno vsega. Živim bolj kot ne na vasi, kjer je pes na popolnoma ograjenem vrtu. Radi (imam še eno psičko hrtico) se potepamo okrog, ampak skozi kakršnokoli naselje (vključujoč Tivoli v Ljubljani) ne moremo zaradi poplave spuščenih psov, ki se navadno še zaganjajo direkt v mojega dobermana! Revež se manjših od sebe boji in nekaj menca na mestu, ga je pa že napadla čivava, sama sem se pa bala, da jo bo po nesreči pohodil! hrtico mi je napadla mala pinč psička, ki jo je neusmiljeno grizla v gležnje, dokler moja ni povsem ponorela, se mi snela z ovratnice in samo moja prisebnost je rešila, da jo na mestu ne zadavi (drugače se boji lastne sence). V urbanih naseljih za temi popadljivci pridejo lastniki (na kmetih to nikogar ne briga sploh!). Ležerno… In uganite – kriv je MOJ pes! Na povodcu, brez reakcije nazaj, ampak je pač take pasme. In komentar: pa dejte take hudiče imet doma zaprte! – ??????????

Da ne omenjam, da se mi je žal ne samo enkrat zgodilo, da me je oseba, ki se je pač žal bala psov, pa z mojim ni prišla v kontakt sploh, natulila (točno ta glagol, z lastniki dobermanov se ne da normalno pogovarjat, treba se je dret nanje!), da jo je že napadel moj pes. Točno moj! Absurdnost izjave, če pa sem prvič nekje na tem koncu, ampak tako je. Samo mene prizadene. Ker sem pravi kinolog po duši in hočem živet s psom v sožitju, ne pa ga prikrajšat za vse zaradi nesmiselnih vedenjskih vzorcev nekaterih lastnikov. Peljat psa na povodcu in ga spustit mojemu v doseg gobca, ob tem, da drugi pes (recimo koker španjeli so taki) odkrito iz strahu renči, češ da se morata “spoznat”, je zame spet absurd…

Vsaka pasma je zanimiva po svoje. In vsi so samo psi. In majhnega večji resda celo ubije lahko. Večji imamo pa brazgotine po tacah. Žal mi je za vse tragične primere, ampak ne maram posploševanja. Naj se vsak zamisli nad lastnim odnosom do psa in okolice. Bit na cigaretu s še tremi lastniki, medtem ko se njihovi psi prosto podijo okrog in kao “igrajo”, ker bo to itak edini način, da se ta dan zlaufajo… Srečanje z dvema psoma na povodcu – recimo štirje nasproti dvema omejenima? kdo bo kriv??? žal sem prepogosto obsojena na zapuščene kmečke kolovoze, kjer niti v sanjah ni za pričakovati srečanja z drugo živalsko sorto. Vsaj, če hočem imeti miren dan in ne bit natuljena. Ampak, je tudi tam fajn.

In ne, moj ne bo v pesjaku zgolj zato, ker je velik in črn in mu itak nekam kost raste 😉

Uživajte s svojimi tačkami!!!

Ko bo folk dejansko začel klicati policijo ob neljubih srečanjih s spuščenimi psi, in bdo takile začeli plačevati kazen, se bodo stvari počasi začele obračati.

Najprej vsem en lep pozdrav!

Na žalost man tudi js probleme z zavezano nemško ovčarko.
Ne krivim pasmo ma krivim lastnika!!!

Ko se sprehajam po vasi sosedov odvezan rotvajler me samo oblaja in ostane na tem. Zato sta me, ko sem hodla po javni cesti, napadla samec in samica Berenskega planšarja.

Ko se grem rolat po mestu s psičko so mi že namenoma pustili maltežana. Sedela sem na klopci s kolegico in pod mojimi nogami(rolkami) psička. Sta prišla par z zavezano maltežanko in se usedla nar metrov stran od nas. Meni nič tebi nič sta jo odvezala. Tudi ona psička in je začela hodit proti nas, Punca jo je klicala in valda da se ni javla ( roko na srce, če ti psa od malega ne vadiš na odpoklic je vse zastonj ga klicat in se delat frajerja ko ti največ rabi) Dokler nisem rekla punci, da naj si pride po psa in če je slučajno slepa, da ne vidi da sem na rolkah in sem blokirana. Še dobro da me je moja dokaj ubogaja in samo ležala.

glede : “Poklicala bi policijo in veterinarskega inšpektorja in lastnika prijavila. Lahko bi šla tudi v zasebno tožbo. Vem, da ti denar ne bi prinesel psičke nazaj, a morda bi tako preprečila še kakšen tako krut napad in rešila življenje katerega drugega kužka.”
DOBESEDNO NE BI REŠLI NIČ!! PES MORA UGRIZNIT ČLOVEKA DA SE KAJ ZGODI, DRUGAČE SI LAHKO SAMO OBRIŠEŠ POD NOS!

glede osnovne šole.. je zastonj da gre NEZAINTERESIRAN lastnik v pasjo šolo! V šoli učijo kako lastnik mora prevladat in naučit psa in če je nekdo nezainteresiran je brez veze.. zguba časa in denarja.

Nekdo je omenil, da lastniki malih psov naj si nabavijo gas sprej, šoker ali kaj podobnega .. gumasto palico,…
To sem rekla da bom tudi js začela uporabljat čeprav imam nemško ovčarko, ker mi gre nes na živce, da se morajo ljubje šetat z odvezanimi psi.
h-j.a ti dam prav js bom pse in če bo še kaj lastnik utrujal bo še on dobu vzgojno.:P

Glede nevarnih pasem … kašne so sploh nevarne pasme??? borbene pasme? ki se igrajo otroci s posebnimi z njimi??? doberman, ki je lovec? al kašne nežne doge? glede rotvajlerjev žal nimam kaj dosti izkušenj.

Alleisha da te potolažim .. Js sem pred leti imela dobermana in mu je manjkala beseda ( je bil pozitivno hiperaktiven in poslušen v nulo), edini problem je ker je lovec in mi imamo doma živali:( po mestu so ga otroci božali in objemali, vrjetno zato, ker nii niso šli za tem, da je doberman, ker je bil sivi.

Btw sej itaq da je rotvajler napadalen .. kot u časopisu pred par meseci.. se začnesta soseda kregat, lastnica rotvajlerja zabode soseda z vilami in pol še pes ga neki ugrizne.. sej pes ni šol daleč od lastnika. NO KOMENT

Resnično bo treba nekaj nardit z zakonom. Malo preveč na lahko je vse to. Me pa res zanima če se, da kaj naredit glede tega, da je vsak pes zavezan in ti ga ne s 5m povodcem vseeno pustijo psa pod noge.

P.S. Še zdaj ne znan zakaj si ljudje zemejo psa in se jim ne da se nanka ukvarjat z njim?

TUle je za rešiti ogromno stvari:
1) Sem vzreditelj in skrbno izbiram lastnike svojih mladičev. Preden ga dobijo, gremo skupaj z mojimi psi večkrat na sprehod, jim dam psa pod mojim nadzorom voditi, da vidijo, če ga bodo sami lahko sprehajali. Ko dobijo mladička ZAHTEVAM s pogodbo o nakupu, da se vso prvo leto srečujemo vsak drugi teden v igralnih uricah, mali šoli, socializaciji in na koncu tega šolanja vsi opravijo izpit A, B ali B-Bh. S tem želim lastnikom mojih mladičev zagotovoti, da se naučijo pravilnega pristopa do psov, se ga naučijo obvladati in da se skupaj soočimo z vsemi mogočimi situacijami, od odvajanja dirkanja za avti/kolesarji, vzpenjanja/oblajanja/skakanja na ljudi, napadalnosti/plašnosti do drugih psov in mačk, kot obvladajo osnovna povelja na travnikih, kjer ni drugih skušnjav, gremo poslušnost delat v mesto, v nakupovalna središča, zraven otroških igrišč, gremo k tečajem dveh pasjih šol, da se naučijo biti poslušni ob drugih psih itd. Zakaj to počnem? Ker imam preveč časa ob treh otrocih, naporni službi in skrbi za invalidno mamo? Ne, ker sem vesten vzreditelj, tudi dve desetletji se ukvarjam že s šolanjem psov in se prizadevam bodoče lastnike mojih mladičev kar zmorem, pripraviti na delo s psom, ki je v prvi vrsti odgovornost!
– problem je v tem, ker pri nas lahko psa dobi kdorkoli. Lastnikov živ bog ne preverja kdo so, kaj bodo s psom počeli, samo, da se znebijo mladičkov. Se oproščam, poznam tudi nekaj zelo dobrih vzrediteljev, ki tudi zelo preverjajo bodoče lastnike, oni si seveda zaslužijo vso priznanje.
– kako ljudem dopovedati, da rabijo ONI, ne samo psi od strokovnjaka vodeno šolanje? Težko, za večino je to do starosti enega leta stran metanje denarja, ker je pes itak ‘premlad’, ko pa je sredi pubertete pa ga je seveda dosti težje šolati in ga odvaditi kup slabih navad. Žal v SLO ni zakona, ki bi lastnike psov, vse, od čivave, do irskega volčjega hrta, od posvojenčkov/najdenčkov do najbolj oh in sploh plemenitih mladičkov PRISILIL, da bi SEBE in psa šolali. Kako to spremeniti, če v Kinološki zvezi za to ni nobene volje? Težko, žal…
– Sam sem dosti hodil po tujini, saj sem bil dolgoletni tekmovalec s svojimi psi. In se začudil, kako je večina psov povsod spuščenih, pa so izredno lepo vzgojeni, redki so bili kakšni izgredi, tudi lastniki so bili o marsičem ozaveščeni, so znali s psom. To me je presenetilo, zakaj smo Slovenci tako negativno drugačni? Pa sem videval pse v tujini povsod, od McDonald’sov, do Ikeje in vseh mogočih restavracij, trgovin itd. Pri nas pa povsod ne smejo. IN kako hudiča naj potem učimo pse socializacije, če nikamor ne smejo?
– so pasme, ki so bolj nagnjene k agresivnosti do drugih psov, to so psi, ki so bili pred xy leti vzrejeni za pasje boje, službene pasme, ki imajo obrambo, branjenje v krvi ter psi katere koli velikosti, ki se panično bojijo predvsem velikih psov in so zato do njih napadalni. Teritorialni nagon, se pravi, da je pes popadljiv na ozemlju, ki mu pripada ali on misli, da mu pripada, je pa spet en kup. Drugo pa je, kar naredimo psom ljudje. Veliko psov se da vzgojiti, da napadajo mačke, ptiče, druge pse. In če potem pes napade majhnega otroka, je cela tragedija. A večina ne vem, da psi zelo slabo vidijo in če zagleda majhnega otroka na 50 ali 100 m se mu ne sanja ali je to pes ali kaj drugega. In seveda zdirka in ga podre, če pa še ne skapira, da to ni drug pes, ga lahko tudi ugrizne. Se strinjam, da nesocializirani, nevzgojeni psi nimajo kaj početi na otroških igriščih, nisem pa zato, da dobro vzgojeni psi ne bi smeli biti OB otroških igriščih. Naša družina redno hodi tudi na otroška igrišča z vsaj dvema našima psoma, a vedno počakata na robu igrišča in vedno je nekdo od odraslih z njima, ker vedno prileti kakšen otrok, ki ga hoče božati in to tudi dovolimo, nekateri ju želijo tudi voditi in marsikateri je na ta način izgubil strah pred velikim psom. Zakaj pa je vedno kdo od odraslih v bližini? Ker se je žal večkrat zgodilo, da je kateri drugi pes, seveda spuščen priletel in se zagnal v moja dva psa, pri takih situacijah pa priznam, da sam znorim…
– Sam se bil žrtev napadov psov že kot otrok, en nemški ovčar me je baje pri enem letu, komaj sem dobro shodil, popadel, me vlekel kar dolgo za bundo po tleh, nekaj let kasneje je nek mešanec skočil name, me pogrizel po roki, kot osnovnošolca me je pes od sošolca napadel, ko sem ga obiskal in sem bil celo šivan. Pa v vsem tem času kljub toliko negativnih izkušnjah nisem razvil strahu pred psi – še več, ukvarjati sem se začel s šolanjem psov. Hočem reči, da to, da ima otrok negativno izkušnjo še nujno ne pomeni, da jo bo vso življenje ohranil. Pomembno se mi zdi, da starši pravilno reagirajo.Ne jemljite otrok v naročje, četudi hočejo, preusmerite pozornost, se z njim igrajte, se magari stran obrnite od psa, začnite se igrati, karkoli, samo ne pustiti, da se osredotočijo na pse. Ista taktika je namreč pri vzgoji psov, ki so panični pred drugimi psi ali popadljivi do psov. In nikoli ne silite otrok, niti jim ne dovolite, da samo letijo, brez lastnikovega privolenja do tujih psov. Če pes dirka proti vam, samo otroka obrnite z obrazom proti sebi, roke naj ima ob telesu, obrnite se stran od psa, obmirujte, tudi utihnite, če se da in ne glejte v nobenem primeru psa v oči. To je ena boljših, preverjetnih taktik. Če ima otrok preveliko paniko pred psi, namesto, da se psov na veliko ogibate, raje poiščite dobrega kinologa (bolje kot neke psihoterapevte), ki vam bo pomagal strah spraviti v realne okvirje. Če se s strahom ne boste soočili, ampak se ga na vse muke ogibali, pa bo vedno večji, to se tudi ve
– Kar se prijav tiče, je to jalovo delo, ker te nihče resno ne jemlje. Pa kaj, če je pes napadel psa? To je bil večkrat odgovor teh, katere sem sam obvestil o ugrizih, ki so jih pokasirali moji psi. In dokler ne bo sankcij proti lastnikom takih psov, do takrat bo žal ogromno pasjih napadov, neodgovornih lastnikov psov itd. Kaj lahko tu naredimo ljudje, ki nimamo potrebne oblasti, možnosti kaj uzakoniti? Da se združimo v civilno iniciativo in te stvari zahtevamo…
– lastniki psov bi se morali zavedati, da je pes lahko tudi orožje, žal. In ko pes enkrat ugrizne človeka ali psa, ga bo žal, tudi v prihodnosti. Pa se ukvarjam s prevzgojo psov, pa vam povem, da žal ni veliko možnosti, da se da takega psa prevzgojiti. Da se v kali, ko je še mladiček s pravilnimi igrami, socializacijo to večinoma preprečiti, da do prvega ugriza sploh ne pride, če pa pride, mi je pa prav žal, ampak sam bi take pse evtanaziral. Bolje to, kot da napadajo druge pse in ljudi, koljejo drobnico, mačke itd. Da se ne boste preveč zagnali vame: to je zame zadnji ukrep, če je bil prej lastnik pravilno pripravljen na psa, je z njim hodil v vse potrebne šole, je poiskal pomoč pri izkušenemu kinologu in se psa ni dalo prevzgojiti.
– še to: smo izredno neodogovrni do psov in mačk: samo poglejte si na oglasnikih, koliko mladičkov se ves čas podarja. Koliko jih konča v kantah za smeti, raje ne bi, kako polna so zavetišča, tudi raje ne bi. Ni mi jasno, čemu za vraga ne morete psov, ki jih ne nameravate vzrejati, dati sterilizirati/kastrirati in s tem preprečite tudi najbolj pogoste nededne vzroke smrti (tumorji na mlečnih žlezah ali na modih) ali pa jih imejte ves čas na štriku. Sam redno ozaveščam lastnike mojih mladičkov in praktično vsi mladički, ki ne gredo za vzrejo so sterilizirani/kastrirani. Tudi dosti psov iz ceste sem že uspel poloviti, jih kastrirati, sterilizirati, jih poskušati socializirati in jih potem oddati. A žal nimam zavetišča, da bi se to lahko redno šel. Edino pri mačkah žal nimam uspeha, ker jih ne uspem poloviti. A povejte, kako ljudem dopovedati take stvari? Težko, ker potem misiljo, da je njihov pes defekten, da je to nasilje nad psom in tralala…. Potem za vraga naj pa sami skrbijo za mladičke, ampak tako kot je treba, ne po liniji najmanjšega napora, pa se bodo v prihodnje zamislili, ali bodo še kdaj parili psico…

Skratka, da zaključim. Za večino stvari smo žal krivi ljudje, neozaveščeni ljudje, ki ne vedo za potrebe psa, ki ne obvladajo pasje psihologije, ki se jim ne da šolati, socializirati psa, ki z njim delajo po liniji najmanjšega napora, ki ga imajo doma samo za predpražnik ali za čuvarja objektov… In kaj lahko naredimo? To, da si povemo samo, koliko smo besni na tiste pse, ki napadajo naše pse, ne bomo dosti naredili, a ne? Prijave očitno ne zadostujejo, ker nas nihče ne jemlje resno. Ljudi se ne da prisiliti, da postanejo do lastništva psa bolj odgovorni. A res ne? Očitno ne brez pravega zakona.

Sam očitno bi temeljito preveril vse, ki v SLO vzrejajo pse in tiste, ki trgujejo s pasjimi mladiči, saj so oni prvi odgovorni za to, komu dajo mladička. In kako bomo to spremenili? Zelo težko žal, sploh kar se pasjih prekupčevalcev tiče. Mogoče bo lažje ozavestiti lastnike bodočih psov, da razmislijo, kje naj izberejo mladiče in naj ne bo prvi kriterij glede izbire psa njegova zunanjost, drugi kriterij pa cena mladiča.

Preveril bi tudi vse, ki šolajo pse, ker sem žal tudi sam spoznal veliko inštruktorjev, večinoma stare šole, ki totalno neprimerno šolajo pse, z agresijo, prisilo, zahtevami itd. Zato sam ne šolam več v pasji šoli, ker ne zmorem shendlati velikega števil psov xy pasem z različnimi izkušnjami, ravnijo dojemljivostjo in seveda njihovimi različno za delo s psi nadarjenimi lastniki. Torej: dobri inštruktorji psov naj se še namnožijo, ostalim naj se prepove šolanje psov, ker naredijo več škode kot koristi.

Spremeniti pogled na psa: hja, to bo najtežje. Pes je čuvaj, mora napasti in nalajati vse, kar gre mimo. Žal poznam preveč takih ljudi. Če pes ne napade drugega psa svojega ranga, ni nič vreden – žal tudi take poznam. Če se moj pes drugega psa boji, ni nič vreden, ga bom ubil, mora se znat boriti – tudi take poznam. Pustite psom, da se sami zmenijo med seboj, četudi se pobijejo – tudi take poznam. A sori, ti ljudje so za k psihiatru po mojem, ne pa za psa imet.

Zelo obžalujem za vse nas, ki smo že kdaj bili žrtve napadov psov, mi ali naši štirinožci in smo se ob tem počutili tako nemočne in hkrati besne na lastnike popadljivega psa.

Bi nam pomagalo, če bi se kako povezali in skušali skupaj doseči pravico, za katero se zavzemamo?