Drugačni hišni ljubljenci…
Ja, tudi Pedro je prava tečnoba. Sploh kadar noče iz kletke kar poskakuje od jeze, zraven pa spušča smešne glasove. Trenutno preživlja krizo, saj se sploh ne pusti prijeti. Se pa odlično razume z mojo psičko.
Najbolj simpatičen pa je, ko se vsede na ritko, sprednje tačke spodvije pod gobček in ušesa stisne čisto k glavi. In tako potem žalostno zre v svet. lp
Uau! Za kuno pa res še nisem slišala, da bi jo kdo imel. Napiši kaj več.
Jaz sem imela takega dihurja, katerega imajo ene raje za vratom. Začel je kašljati in prehitro se je zredil, zato smo ga pogledali na UZ in ugotovili, da mu odpoveduje srce. Še 3 mes. je bil na diuretikih, potem pa se mu je spet nabrala voda v trebuhu (3 dl) in odločila sem se za evtanazijo. Po večini notranjih organov pa je imel ciste. Tako sem se malo potolažila. Mi pa kar malo manjka mala baraba.
Moj ni ravno samotar, vendar se zaenkrat noče cartati. Ko je zunaj, občasno priteče do mene, mi skoči v naročje in začne gristi obleko. Najbolj mu prija čohljanje za ušesi.
Kar se tiče spola, hm, jaz ga sama nisem pregledovala, ker se ne pusti obrniti na hrbet. Znanka, ki mi ga je dala, je rekla, da je samček. Zdaj je star malo manj kot leto dni, imam ga pa od novega leta.
Pedro se zaradi svojega glasnega nočnega življenja vsak večer preseli v drugo sobo. Tako lahko v miru spimo.
lp
Hoj. Ja kuno sem dobila po nakljucju iz narave. Bila je fenomenalna. Po mojem najbolj naporna zival, kar jo imas lahko. Zelo crkljiva, vendar, le za kratek cas. Potem jo imas nenehno na sebi. Ker ima tako ostre kremplje kot muc, ne more jih pa upotegnit, je njena igrivost zeloooooo boleca. Vcasih se mi je z zobmi obesila na cop, potem pa se je z nogami odrivala od hrbta. To ji je bila zabava. POotem sem jo prijela okoli pasu in jo vrgla na polico, ki je bila v isti visini. Kak meter in pol stran. Ko se je dotaknila s tacami police, se je v istem casu ze odrinila in skocila nazaj meni v narocje. In tako skoz. ker sem jo imela v posebnem prostoru, sem morala biti kar spretna, da sem jo ppustila za sabo. Tudi vrata se naucijo odpirat. Ker je bil nad vrati en hlod, vrata pa so imela steklo, je vcasih, ko sem ji prinesla hrano, z zadnjimi nogami visela z tistega hloda in z glavo navzdol gledala skozi sipo. Sedaj je v naravi nekje. Bila je pa res fantasticna. Sedaj imam kaco. Ameriski rdeci goz. Ni tako vznemirljiva kot je bila kuna, je pa zanimiva.
Tole pa je res bilo naporno. Meni se je že mešalo, ko je dihur norel in zmetal vse kar je videl. Prav načrtno je iskal stvari ki bi jih lahko razmetal. Bil je sposoben pol ure skakati na regal, da je prišel do kaset, ki jih je z užitkom zmetal na tla. Enkrat je mož naredil ogromno ikebano in jo dal na mizo. Potem sva šla do trgovine. Ko sva prišla nazaj, sem dala preostalih nekaj rožic v navadno vazo, ostale pa so bile z gobo vred razcufane po kuhinji. To se je moral zabavati.
Druga taka pa je bila z drevesom življenja. Visok je bi do stropa in v veliki posodi v kotu kuhinje. Mala zverinica je razkopala zemljo, da je padel, a še ni bilo dovolj. Moral je še raznesti tisto zemljo čim dalj. Ko človek poštudira finte pa je lažje.
S čim si pa jo hranila? Kako pa je bilo z grizenjem?
Tudi jaz imam sedaj še 2 goža. Eden je pri meni že 12 let in je pravi lepotec. Mama mi ni dovolila imeti nobene živali, ker se živali oglašajo, puščajo dlako ali perje, vsak dan jih je treba hraniti… Pa sem našla žival, kjer to ni potrebno. Je pa dolgo rabila, da je priznala, da je pravzaprav lepa. Se strinjaš z amano, da so to ene najlepših kač? Ne vem kaj je tako lepaga na pitonih ali boah, da so tako popularni. Jaz mojega Gulikožo nebi zamenjala.