agapornisi
Mene pa zanima, če ima kdo mogoče doma agapornise in ali se udomačijo!Skobčevk sem v mladosti imel kar nekaj, ampak najbolj so mi bili všeč agapornisi in pa kakadu!Samo pri agapornisih se mi zdi, da moraš imeti vsaj parček, pa me zanima ali se potem še tako navežejo na človeka, ti priletijo na rame, jih lahko spuščaš iz kletke itd. So mi pa najbolj všeč tisti zeleni z rdečim grlom, in modri z sivim grlom.
Če se odločaš za nakup agapornisov, je res, da morajo biti v paru. En sam bo strašno žalosten. Prijateljica je imela parček, ki se je redno razmnoževal. Sicer pravijo, da se agapornisi le redko razmnožujejo, sploh če zanje nimaš primernih pogojev. No, pri teh dveh to ni držalo. Res pa je, da se nista nikoli do konca udomačila. Sta bila pa zato njuna mladička, ki so jih tudi obdržali zelo prijazna do ljudi. Jedla sta iz roke, priletela na ramo in jahala njihovega psa. Se je pa prijateljica zelo veliko ukvarjala z njima, da sta postala tako krotka.
Nekoč sem bila med počitnicami njihova varuška in so me resnično navdušili. Starejši par je imel ravno mladičke, nekaj dni stare. Samček je ves čas hranil samičko, ki praktično ni prišla iz gnezda, razen, ko se je šla skopat. Revež je bil tako izmučen, da zvečer sploh ni mogel zleteti na palico in je zaspal na tleh. Res simpatični ptički.
Ja, najlaže se ptiče udomači, če se jih hrani na roko kot mladiče. Tudi če so sami, so lažje udomačljivi. Ne smejo pa imeti s teboj slabih izkušenj, to pomeni: ne deri se na njih, ne tolči po kletki, ne straši jih na kakerešen koli znani človeški način. So izredno udomačljivi. Prijateljica je imela ptiča, ki ji je s časoma sam začel prihajati na rame. Kasneje je bil še drznejši. Jedel ji je z ust, tako da se ji je obesil na ustnice… Sama sem imela parček. Samček je bil precej mlajši od samičke. Nekega dne, ko sta bila spuščena, jaz pa sem se zraven njune kletke učila, je prišel sam od sebe k meni na mizo. Tudi ko sem se začela premikati, ni šel. Zelo ga je zanimal ostanek kremšnite na mizi. Na koncu je prišel tako plizu, da je bil od mene 10 cm. Ker ga nisem prestrašila,si je dal duška. Kasneje si je dovolil še mnogo drugih stvari, vedno bolj navihanih. Kaj bi se še lahko zgodilo pa ti ne morem povedati, ker je ušel. Ena slaba stran agapornisov je, da se tako zoprno derejo, da jih včasih ne moreš poslušati. Govoriti se ne naučijo. Lahko pa jih naučiš razne trike. Da te npr, razume, kaj želiš, da prinese, loči med različnimi stvarmi….