siamski maček
Z možem imava siamskega mačka, kastriranega, ki pa je tako navezan name, da ko pridem domov tolk teži, da bi ne vem kaj včasih naredila, samo da bi bil tiho. Pleza po meni, me liže, če ga ne božam tudi ugrizne… Včasih se mi kar smili, ali pa se sama sebi. Ni, da bi mi bil v napoto, samo včasih je nadležen, ko sam vrag. Kako naj ga tega odvadimo?
Haha…zgleda, da imava iste probleme. Tudi jaz imam kastriranega siamca in ko pridem domov totalno ponori. Takoj ko odprem vrata se mi vrže pred noge, se valja po tleh in dobesedno zahteva, da ga pobožam. Če ga takrat ignoriram postane nevzdržen in začne na ves glas tulit (samo tisti, ki imamo siamke vemo kaj to pomeni!). Če to ni dovolj se spomni kakšen drug način s katerim bo pritegnil mojo pozornost. Ponavadi začne skakati na mizo in pult, čeprav mu je popolnoma jasno, da tega ne sme. No, verjetno pa ravno zato…
Jaz sem stvar omilila tako, da si vzamem minutko časa takoj ko pridem domov, tako da se malce pocrkljava. Najbolj pa mu je všeč, če se vsedem na kavč, da me lahko “prelupčka” oz. smrček nekajkrat podrgne v moj nos 🙂 Potem mu dam malo mleka (naš muc ga dobro prebavlja) in počasi se umiri. Je pa res, da se trudim poskrbeti, da mu ni dolgčas. Tako mu kdaj pa kdaj kupim umetno miško ali kakšno drugo igračko, mu sama kaj naredim… Veliko se tudi sama igram z njim in mu mečem igrače, da jih potem prinese (resna konkurenca našemu labradorcu v prinašanju). Ko sem v službi pa mu vedno pustim prižgan TV na Discovery Channel ali Animal Planet, ker strašno rad gleda živali (posebno ptičke). Ja ni kaj, je prava razvada, ampak bolje imeti razvajenega kot zdolgočasenega in sitnega siamca!
Lep pozdrav!
Ja lepo, da si povedala, kako je z vašim mucem. Hecno, prej sva imela dva perzijca, ki sta bila čisto drugačna, meni pa maček odpira omare in meče obleke in nogavice ven, da ne govorim o tem, da ko greva spat z možem, skače na kljuko toliko časa, dokler ne odpre vrat, potem je pa zadovoljen. Tudi meni že zna prinesti kakšno igračko, da mu jo mečem, ima pa umetno miško, ki jo je že povsem demuliral. Narjaje pa leži na mojih nogah, zvečer, ko gledam televizijo.
Tele vajine dogodivščine me malo spominjajo na našo princesko.
Mi imamo sterilizirano himalajko, ki je nekje med perzijko
(dlaka, 1/2 karakterja) in siamko (barvne oznake, ljubezen do
višine, ostala polovica karakterja).
Zjutraj utruja do onemoglosti, da ji daš svežo vodo in vsaj
en svež briket k tistim od prejšnjega dne, sicer se jih niti
ne dotakne. To moram narediti jaz, mož pa jo mora obvezno
pocrkljati, sicer mu ne dovoliti obuti nogavic! Ko pridemo
iz službe, se najprej, točno pred nogami (komurkoli!), vrže
na tla in hoče crkljanje. Sicer se pa crklja SAMO takrat, ko
njej paše, drugače pa ti celo prisoli klofuto s tačko.
Da o norem tekanju po hiši med 21 in 22 uro niti ne govorim
(lani smo menjali parket, zgleda da ga kmalu spet treba).
Je pa tudi čuvaj. Ko sliši pred hišo naš avto, je takoj na stopnicah; ko je hčerka prišla v jutranjih urah iz diska, se
je repenčila nanjo (muca je njena) bolj kot jaz.
Pa še to: če ji slučajno pade briket v vodo, igra s posodo
hokej tako, da jo po hodniku rine do kuhinje, teka v sobo in
se dere. Niti slučajno ne bi poizkusila vodo od včeraj!
Včasih se mi zdi, da bo zdaj zdaj začela kar govoriti.
Vseeno pa jo imamo zelo zelo radi.
Kako žival odvaditi pretirane ljubezni? Mucek se je na vas navezal in prav posesivno izkazuje naklonjenost, ko pridete domov. Tega mu ne skušajte izbiti iz glave, ampak postanite sami bolj tolerantni na to. Ko postaneš lastnik živali, moraš vzeti v zakup tudi to, da te bo imela brezpogojno rada in da ti bo to kazala na svoj način, čeprav je na trenutke celo vsiljiv. Lotite se zadeve z več razumevanja, naklonite mu torej vsakič, preden nataknete copate, tistih nekaj minutk. Res jih potrebuje.
Pri nas je problem obraten. Naš ( navadni ) mucek se je, sedaj ko odrašča, nekako osamosvojil. Če je prej bil strašno rad v naši družbi (postelji) in je ( predvsem mene) skoraj zamenjal za svojo mamo in se me je vedno hotel dotikati, je sedaj skorajda samotarski. Občasno nas sicer obišče v spalnici, sicer pa je kar rad sam v spodnjem nadstropju v svoji košarici ali na klavirju. Ga kličemo in vabimo v našo družbo, pa to kar presliši.
Mi pa kar pogrešamo prejšnje čase…
Lenja
Da, vendar je treba poudariti, da so tako izrazito ljubeči kastrirani ljubljenčki (zlasti pa samčki!). Če vaš muc ni kastriran, počasi pač odrašča, se osamosvaja, zanimati ga bodo začela potepanja in žuri z mačjimi damami … če mu jih boste dovolili. Mene je predvsem skrbelo, da se bo sterilizirana abesinka zelo zredila, toda presenečena opažam, da ji je prav toliko do igre in tekanja kot prej. Samo bolj ljubeča je (hm, no, tudi posesivna, ampak saj smo vendar njeni sužnji!) in bližje se drži.
Naš muc je bil kastriran pred tremi tedni, pa zaenkrat ni nič bolj ljubeč. Veterinar nas je opozoril, da bo še vsaj dva meseca pod vplivom hormonov. Najbolj od vsega in neprestano si želi na vrt, kjer ga čuvamo, da ne pobegne (dvakrat je že bil na ulici). Če mu ne odpremo vrat na teraso, nas celo malo ‘napade’, seveda to samo nakaže. Ko ga božamo, se kar pogosto začne braniti s kremplji in zobmi, ker ima v tistem trenutku ‘neke druge načrte’.
Zelo si želimo, da bi preživel več časa z nami, tako kot prej, pa je izgleda bolj samosvoje sorte. Mogoče bo sčasoma drugačen.
Se pa čisto raznežimo, kadar ima trenutke prijaznosti, saj naklonjenost pokaže tako, da če mu približaš obraz, glavico nežno sune v čelo, prav filmsko to naredi, kot v reklami za mačjo hrano. In pa včasih še vedno ‘mesi’ s sprednjimi tačkami, ko nas obišče v spalnici. Potem pa takoj odnese svoj prekrasni rep na svoj najljubši fotelj in ne želi biti z nami.
Pravi mačji grof. Zanima me, ali se ni navezal na nas in ali se lahko bojimo, da bo pobegnil, ko bo sam zunaj?
Lenja
Tudi mi smo pred siamcem imeli navadnega kastriranega mačka in ta se je ravno tako držal bolj zase. Vsi smo ga crklali že od malega, vendar je bil do konca življenja na ne način “divji”. Velikokrat nas je opraskal, pogrizel, se šopiril proti nam, čeprav ga nikoli ni nihče tepel. Siamec, ki ga imamo zdaj, je pravo nasprotje. Za njega lahko resnično rečem, da je družinski član, ker mora “sodelovati” pri vseh opravkih v hiši in je strašno užaljen, če mu ne dovolimo, da spi na postelji. Glede na moje izkušnje (in tudi prebrano literaturo), so večinoma vse pasemske muce primernejše za življenje v stanovanju in se bolj navežejo na človeka (pa tudi karakter je bolj izrazit). Seveda so tudi tu izjeme in naletela sem že na nekaj navadnih muck, ki strašno uživajo na domačem kavču in jim ni kaj dosti do potepanj in mišk…
Tri tedne je seveda lahko še premalo za kakršnokoli spremembo v vedenju. Opažam, da imate načrte muca svobodno (brez nadzora?) spuščati od doma. Če bo zunaj sam, se bo morda izgubil, slabosti tega razglabljam na tej povezavi:
Vendar lahko pričakujete, da se bo vrnil. Kdaj, v kakšnem stanju, kako, pa bo vselej vprašanje. Vedite, da ko mu enkrat omogočite popolno svobodo, ni poti nazaj, ne morete ga zapreti, ampak ga morate potem stalno spuščati. Ravno zato in zaradi drugih prednosti nekateri vzreditelji ne dovolijo, da bi lastniki spuščali pasemske muce povsem svobodno – nenazadnje zunaj prežijo določene nevarnosti.
Vedenje si lahko delno kupite s posladki. Muca večkrat božajte, toda če pokaže nezadovoljstvo, nikoli ne vztrajajte! Ko se bo začel repenčiti, imejte pri sebi košček tunine npr. in ga nagradite in še malo pobožajte. Če ne bo hud, to nagradite. Če bo hud in bo hotel proč, ga mirno pustite. Videl bo, da nikoli ne bo na silo pridržan. Božanje bo vselej prijetno, nikoli na silo. Morda bo sčasoma kaj bolj za cartanje, morda pa tudi ne – če ne, boste počakali, da se postara še kakšno leto ali dve, takrat pa bo gotovo za to. Starejši mačkoni se radi lenobno predajajo našemu božanju in ljubezni.
Najlepša hvala za prispevek in za bogate izkušnje, ki jih posreduješ nam, začetnikom. Naš muc ni pasemski, ampak navadni oranžni tigerček. Do kastracije smo ga komajda puščali ven ( v začetku na povodcu), zdaj vedno več, saj to zahteva. Nameravali smo ga čez čas puščati čez dan zunaj ( ko nas ni doma), saj se nam je zdelo, da bi mu morali privoščiti več svobode. Zdaj, po tvojem pojasnilu, pa nisem več tako prepričana.
Ker nam je res veliko do tega, da bi bil zdrav in da bi nam še dolgo delal družbo, bomo pač nadaljevali s ‘svobodo pod kontrolo’. Prepričala si me.
Ideja o nagrajevanju za božanje se mi zdi odlična, bom poskusila.
Hvala za vse nasvete.
Lenja
Zanimivo, naš muc, pa je od kar smo ga dobili, hotel samo enkrat ven in nikoli več. Takrat sem mu odprla vrata, da je šel, a se je ulegel na stopnice par nadstropij nižje in čakal. Danes pa ne stopi več čez prag. Če ga hočem nesti iz stanovanja se odžene ves prestrašen. Enkrat me je tako že fino popraskal. Ali tudi vaši muci spijo v vaših naročjih kot otroci? Naš muc, ko zleze v naročje zaspi kot ubit, tako, da mu tačke in glava visita dobesedno, brez kakršnegakoli delovanja mišic.
Zanimivo, kako so mačkoni različni. Naš je tako zelo rad zunaj, da še na hrano pozabi in ves dan ne spi, tako, da je zvečer tako utrujen, da se ‘sam da spat’ ( to pomeni, da gre kar sam v svojo ‘spalnico’, kamor ga sicer vsak večer nesemo ).
Je pa strašno naporno imeti ga zunaj, ker se skriva v grmičevju in v živi meji in moramo neprestano paziti, da ne pobegne. Se pa lump potuhne in se ne javi, ko ga kličemo.
Mi bi pa radi, da bi nam spal v naročju, a je prevelik individualist. Še za božanje ga moramo ‘lepo prositi’.
Saj pravijo, da mačke ne moreš vzgojiti, pač pa ona vzgoji lastnika. Zato so pa muce tako zanimive, kajne?
Lenja
imam dva mucka in se med seboj karakterno močno razlikujeta. eden bi neprestano kaj ušpičil in bil v centru pozornosti- zelo je živahen, oblasten. v naročju ga lahko božam le kadar se njemu tako zdi, druga muca je precej umirjena, ona veliko spi, rada se crtlja v naročju…kadar se oba skupaj igrata ju je zelo zanimivo opazovati;da pa ne govorim o tem kako se mucek igra z našim psom, lahko rečem le človek temu ne verjame, dokler ne vidi:-) lp