Pozdravljeni!

Zelo bi bila vesela, če bi mi kdo kaj napisal o tej živalici. Zanima me, kaj rada je, kakšno podlago naj ima v kletki… Čimveč prosim! Aja, čeprav mislim, da mi tega ni treba omenjati, naj povem, da je činčila hišni ljubljenček!

Imam činčilo “že” pet let. Z možem sva naredila ogromno kletko višina 150 širina 120 in globina 6o centimetrov. Kletka ima pet nadstropij z poličkami. Na tleh imava vrata od elektro omare, na “pleh” dajeva dovolj časopisnega papirja da ga ne pregloda. Na to dava škatlo z senom, zraven pa poseben pladenj za hrano ( tisti iz štedilnika) na katerega dava prav tako časopisni papir in naj hrano ( solata,jabolko,hruška semena za činčile, korenček, travo, šipek…) Les ki ga uporabljš ne sme biti pretrd, najboljši je les sadnega drevja,( tudi za brušenje zob)Kletke, ki jih kupiš v trgovoni so premajhne ( no najina je malce prevelika za eno činčilo, a v tem primeru boljše več kot manj) Najprej sva imela samca, ki je živel z morskimprašičkom. Ker je prašička pobral rak na plučih ( smo ga evtanizirali) je bilo Encotu dolgčas. iz farme sva vzela deklico za družbo. zadeva se je zakomplicirala po prvem leglu, ko smo njega kastrirali. Ona je hotela še, on ni mogel. Nekajkrat ga je fizično napadla. Pri tem ga je poškodovala, d ase mu je naredil gnojen absces. Dali smo ga operirati. Po treh tednih je žal podlegel bakteriji, ki sicer na splošno napada glodalce. Čiča je je še vedno pri nas in do nadaljnega bo obsojena na samevanje, ker ne bi radi še enkrat trpeli kot smo pri Encotu.
Činčile so zelo prijazne živali. Čiča imasicer smolo, ker so z njo očitno na farmi ravnali grdo in se še po dveh letih ne pusti prijeti, ampak Enco je bil pa perla. Igral se je z našimi psi, rad je zlezel v naročje naših otrok. Je družabna živla in ni rada sama. Mi imamo kletko kar v dnevni son+bi, d aje ves čas z nami..Veliko lepih trenutkov ob činčili…..

Hvala za odgovor! Predvsem me je zanimalo, če lahko činčili damo seno namesto ostružkov, Verjetno ni nič narobe, če poje malce več sena. Kolko hrane pa ji dajete? Nam so svetovali, da ji damo dve žlici hrane za činčile na dan, ampak se mi zdi, da ji je premalo. Torej ji lahko dajem zraven še svežo zelenjavo in sadje? Ko sem prebirala kar ste zgoraj napisala, sem se vprašala, če ni morda samica bolj “sama zase” in divja kot samček? Mi imamo samičko in ni pretirano družabna (je pa res, da je še mlada in jo imamo šele en mesec).

Še enkrat hvala! Lep pozdrav!

jaz imam sicer sobnega kunca (prej sem pa imela 2 hrčka in sobnega kunca) in bi vam svetovala, da na dno kletke namesto papirja date žaganje. Saj ni drag, pa še živalca se bo bolje počutila. Sploh pa se ne sme uporabljati časopisnega papirja zaradi črnila, ki ga vsebuje barva.

Kar se sveže hrane tiče so “strokovnjaki” seveda kot vedno deljenih mnenj. Hrana za činčile – briketi so za farme najprimernejši, ker si živli ne umežejo kožuhov in se ne poškodujejo. v živlaskem vrtu sem videla, da jim dajejo tudi svežo hrano in nekje verjamem, da tega en bi počeli če bi živalim škodovalo. Hrana ki je namenjana morskim prašičkom je prav tako dobra, jaz jo dajem že ves čas. Nekateri pravijo da tista hrana, ki vsekuje veliko maščob škodi ( to naj bi bili tisti instantni suhi korenčki, pa grahki, pa koruza, pa zelje…), a naša čiča jo ima najraje, zato ji dajemo tudi to. Kar se tiče količine, mi nismo nikoli omejevali na žlice. Vsak dan ji dam jaboljko, ko ga pogrize ga obrežem, korenček, ki ga tudi obrežem, enako z hruško, peso…Solato ji dajem tako vsak dan dva sveža lista. Meni se zdi, da je podobna kosilnici, pa ni predebela. k gibanju pripomore vsekakor velika kletka.Tudi meni se zdi da so dame bolj zoprene kot gospodiči. Naša iam več kot salbe izkušnje še iz farme in je zoprab za tri. Moža vedno polula če le stopi k njej in jo skuša pobožati. Meni se pusti prijeti, a to je tudi vse. Sem pa oddla njene maldičke od katerih sta bili dve punci in en fant. Fant in ena punca sta super, ena češpla pa je čisto nora in razgraja cele dneve, vsi trije pa se pustijo veselo vlačiti po rokah, še celo sami zlezejo v naročje. Mislim, d aso za činčilo pomembni prvi dnevi po kototvi. Če takrat spozan človeško roko in glas, potem ne bi smelo biti težav, vse ki imajo slabe izkušnje ali pa so človeka videle kasneje pa bo težko kdajkoli socializirati. Mi za našo Čičo, kljub temu da ševedno poizkušamo, nimamo več upanja. Pa naj bo taka kot je, mi jo imamo radi, saj je naša…

Aja pozabila sem povedati ,da je seno osnovna hrana in tega mora imeti vedno dovolj na razpolago. Kar se tiče papirja pa tako. BArva je verjetno res škodljiva, vendar činčile praviloma papirja ne jedo ali trgajo. Če ga prekrijete s senom ji ne bo moglo škodovati. Važno je, da ima pesek v katerem se lahko umiva, naša notri celo lula in večinoma kakam tako iammo z čiščenjem peska vedno veliko dela. Žaganje smo ji dajali, vendar ga je jedlaoz. grizla, poleg tega so to hitre živlaice, ki po kletki divjajo in kmalu je bilo več žaganja zunaj kot notri. Jaz se zato držim časopisa in potem go velikooooo sena. Sicer pa, kaj je danes sploh še zdarvo in nenevarno?

Ali lahko kdo napiše kako izgleda činčila, prosim?
Barva, velikost, oblika glave, pa kaksen je rep,…?

Pipi svetujem, da je najbolje da si jo pogleda na kakšni sliki. Najdeš jo tudi na netu, najbolje se mi zdi, da na brskljalniku google.
Glede žaganja imam slabe izkušnje, saj je precej slabo vplival na živali, ki sem jih imela. Res sem imela žaganje direktno z žage, pa vendar. Sploh je nevarno žaganje iglavcev, ki imajo zelo močna eterična olja, ki poškoduje pljuča živali.
Glede udomačevanja činčil je tako, da so res bolj udomačljive če so mlade (kot vse živali), če jih udomačuješ kasneje, pa je zelo odvisno od tega, kakšno izkušnjo ima žival s teboj (nikoli kričal, bil grob, se je ustrašil, jo prijel za rep in jo dvignil – tega pa sploh ne marajo) pa tudi od karaktreja. Nisem pa opazila, da bi bila kaksna razlika med spoloma pri udomačevanju. Glede udomačevanja na farmah je tako, da imajo tam živali toliko, da jih ne zmorejo udomačevati, če bi jih že hoteli. Pa še kožuh bi se jim uničil ob stalnem crkljanju. Tako so te živali, ki pridejo s farm že napol odrasle, težje za udomačevanje.
Činčile imajo rade mastne oreške, ki pa jih morajo dobiti v manjših količinah (dva do tri na dan), taki so arašidi. Drugače sem jih hranila večinoma z činčiljimi briketi. Nekoč sem poskusila tudi s senom. Ga je imela rada, kasneje pa je zbolela za neko boleznijo. Veterinar me je vprašal, če je bila kaj v stiku s senom. Nisva razčistila do konca, tako da ne vem, ali je bila zadeva povzročena na tak način. Zelo rada pa ima slamo in svežo zelenjavo (ničesar v prevelikih količinah). Brikete si postreže sama, kolkor jih želi. Pomembno je, da ima dosti prostora za gibanje. Zelo je pomemben tudi pesek, če vanj tudi lula, mora dobiti večjo posodo. Pesek je pomemben, ker se v njem valja, s tem pa povzroči, da se ji dlaka popolnoma posuši. Naredi neugodno okolje za zunanje parazite, ker nimajo vode in potem poskačejo dol. Tako se sama ohranja pri zdravju.
Sej nisem nič takega napisala, kar bi bilo novo, samo komentirala sem prejšnje prispevke. Pa lep pozdrav.Peta

Tudi jaz sem ljubiteljica činčil in skoraj dve leti sem imela 3 kosmatince, ki sem jih dobila z ene farme, ko so jih hoteli spraviti “na drugi svet”, meni pa so se zasmilili in sem jih vzela. In pojma nisem imela, kako se te živali sploh vzgaja.Tudi jaz sem jim naredila eno ful veliko kletko (iz lesene omare) z veliko poličkami in posušeno vejo, da so lahko skakale in s hiško, kjer so ponoči spale. Poleti sem kletko prenesla na teraso na senčno stran in zdelo se mi je, da se super počutijo, tudi prevroče jim ni bilo, pozimi pa sem jih imela v garaži. Dve leti vse lepo in prav, to zimo, pa so vse po vrsti pešale in na koncu – sem ostala brez. Eno sem sicer nesla k veterinarju, ker ni imela kakšnih vidnih znakov bolezni, le jesti ni hotela več in tudi živahna ni bila več, pa te moram opozoriti, da po moje večina veterinarjev sploh še ni videla činčile od blizu – vsaj moj ne… Na koncu sem jo kar nazaj domov nesla, ker tip sploh ni imel pojma, kaj naj počne z njo. Zgleda, da je bil pri meni kritičen zimski čas, ker se očitno takrat niso dobro počutile v garaži, kjer sem jih imela, ampak le tam je bilo dovolj toplo. Paziti moraš tudi, da jim ne začne odpadat dlaka, takrat uporabi puder za noge (proti potenju-canesten), ki ga dodaš v pesek, kjer se kopajo in se jim potem zrase dlaka nazaj, moje pa so bile tudi nore na rozine in orehe. Sicer pa so res ljubke živalice, ampak jaz si še nisem opomogla od šoka, da jih ni več, tako, da bom verjetno nekaj časa brez. Tebi pa želim čimbolj uspešno vzgojo.

Pozdravljena
Mi smo dobili činčilo pred kakšnim letom. Obsojena je bila na injekcijo, vendar je po spletu okoliščin pristala pri nas. Sprva je bila prestrašena, saj je leto dni preživela v nizki (kletka za zajčke) kletki. Takoj smo ji kupili večjo kletko, ji naredili poličke, palčke… Sprva se ni znašla, saj uboga reva še skočiti ni znala. Kmalu je postala nagajiva, vesela, radovedna in sploh mislim, da se počuti dobro. V kletko ji dajemo žagovino (jo kupiš), seno, posušene liste (neškropljene) sadnih dreves-naša ima najraje češnjo, jabolka-sveža. Naša korenčka in solate ne mara, obožuje pa rozine, suhe slive orehe ( ne v velikih količinah). Redno jo spuščamo zjutraj pol urce, dokler ne gremo v službo in zvečer uro ali dve. Paziti moraš na kable, pripraviti se moraš, da ti bo pogrizla tudi malo vrata (vsaj naša). Drugače je ful simpatična živalca.
Uživaj.

Živijo,
tudi jaz ti bom napisala nekaj izkušenj z našo činčilo. Imamo samčka, sedaj teče že četrto leto, ko je pri nas. Vedno sem si želela žival, vendar si zaradi majhnosti stanovanja nisem mogla privoščiti kakšne večje živali..tako, da smo pristali na činčili.
Sprva sem bila tudi sama nekoliko skeptična, ker živali nisem poznala. Pri nas tudi tovrstne literature (razen reje na farmah, ki vemo kako se končajo) ni. Imela sem srečo, da sem dobila eno italijansko knjigo, ki obravnava činčile kot hišne ljubljence in prijatelje.
Kar se hišice tiče: Naš ima dvonastropno kletko. Nosilci so leseni, okrog je mož dal mrežo (cca 2 cm x 2 cm). Spodaj je manjša mreža (približno 5 mm x 5 mm) po kateri lahko svobodno hodi, da mu nogice ne zlezejo skozi. Pod dnom smo mu naredili predal s žagovino. Skozi to spodnjo mrežico padajo njegovi iztrebki, tako, da v bistvu nima kontakta z njimi..enkrat ali dvaktrat tedensko mu zamenjam žagovino. Glede na to, da je sicer to zelo čista in čedna žival, pa itak hodi lulat vedno na isti kraj. Če ti to počne v pesek, je najbolje, da mu ga daš na razpolago npr, zvečer ko je bolj živahen in se takrat v njem tudi okopa.
Kar se hranjenja tiče, pa tako: brikete ima vedno na razpolago kolikor hoče. Svežo zelenjavo mu pa vsak večer ponudimo in jo tudi z veseljem pohrusta (solata, radič, korenjček, brokoli, listje cvetače..vsakega po malo..kot v restavraciji). Naš je čisto obseden s piškoti (tistimi bolj pustimi, nobenih čokoladnih ali polnjenih..in kljub temu, da vem, da mu tega ne bi smela dajat, ga vseeno malo razvajamo)
Skratka, postal je naš benjamin – rad je v družbi in tudi igra se z nami. Marsikdo, ki teh živalic ne pozna, bi rekel, da pretiravam.
Mene pa zanima, koliko stane sterilizacija. Našega veterinarja sem povprašala po tem, pa je rekel, da tako malih živali ne sterilizirajo (??). Včasih se mi kar smili, ko ponoči kliče družico, ki je ni. Morda bi bilo po sterilizaciji kaj boljše zanj..
Če te še kaj zanima, se oglasi, bom z veseljem še kakšno rekla.

Alo!

Jaz imam doma činčilo. Ljubka stvarca. Nujno rabi pesek za činčile, v katerem se kopa, osnovno hrano in razne priboljške, kot so krekerji, koktejli. Jaz kupujem Vitakraftove proizvode, ker so zelo kvalitetni in kar velik izbor obstaja. Mislim, da ima Vitakraft največ, kar se da dobiti v SLO. Mislim, da je Semenarna uvoznik. Zateži jim, pa ti bodo pomagali. Sigurno vedo kaj več o prehrani činčil, če že uvažajo hrano.

Jest sm jo kupila v Semenarni na Dolenjski cesti. Pejt jih tja pogledat. Jih majo veliko. Zadnjič so imeli celo 2 beli, ki sta zlo redki!

NO.Vprašal bi nekaj glede činčil.Naši činčili se pojavlja,da ji odpada dlaka v ŠOPIH.Zanima me če kdo ve katera bolezen je to in tudi prosim,da če bi se dalo mi pošljete ZDRAVSTVENE UKREPE.
Prosim če mi odgovorite čim prej in že vnaprej se vam zahvaljujem.

LP.

mene zanima kakšen je povprečen strošek činčile
npr. kletka prehrana ,..

Hočeš poskrbeti za žival kot se spodobi, ali samo, da boš imela živalco, pa čeprav jo boš mučila?

Kletka, ki dejansko zagotavlja povprečne bivanjske pogoje, mora biti narejena ročno na mere. Stane odvisno od tega, koliko ti mizar ali steklar zaračuna. Moraš pa vedeti ,da je potrebno kupiti kakovostni material, dobro preštudirati, kako bo kletka narejena – samo steklo ni pametno, prav tako je obdelava lesa zelo prefinjena in draga. Če hočeš žival mučiti, pa pač kupiš kletko v trgovini. Take, ki zagotavljajo res minimalno še ok pogoje za bivanje činčile, stanejo od 100-150 eu naprej.

Mesečni strošek za činčilo je brez veterinarja okrog 100-150 eu. Spet, če ti je pač vseeno za žival ali si mnenja, da itak ne rabi nič, boš prišla ceneje skozi. Potem bo žival živela tudi relativno zelo kratek čas, tako da boš še prihranila.
Sicer pa pravilna oskrba činičle stane vsaj 100-150 eu na mesec. Potem pa so tukaj še stroški veterinarja – posebnega za glodavce. Činčile so zelo občutljive živali in jih že psihično zelo hitro lahko uničimo.

Pozdravljeni,
činčile imam že slabo leto, včeraj pa se mi je skotil mladiček in me zanima bolj podrobno, kako moram skrbeti zanj, kdaj ga lahko vzamem v roke, kdaj bo začel sam jesti itd. V naprej se zahvaljujem za odgovor.
Lp

Zakaj potem ne ločite staršev, če se na vzrejo činčil ne spoznate? Najprej se poduči o teh zadevah, nato se pa vzreja.

Glede na to, da je činčila nočna žival, jih tako ne smete jemati v roke prej kot pozno zvečer ali ponoči – to velja tudi za mladiče, sicer jim boste porušili bioritem, iz česar se pri visoko občutljivih činčilah hitro povzroči bolezni.
Samo rokovanje poteka tako, kot bi morali z odraslimi činčilami: teh živali ne grabimo z roko, temveč jim damo jesti iz dlani in tako počasi in postopoma navežemo stik. Če samica dovoli, najprej njo po hrbtu (ne po glavi!) pobožamo in šele nato se dotikamo mladiča. Mladiča ne jemljemo v roke, dokler nam sam ne zleze v dlan (po tem ko smo mu večkrat ponudili hrano).
Če iamte parček še vedno skupaj, potem ju ločite v različni kletki. Tudi mladiča/e boste morali med 2-3 mesecem pregleati, katerega spola je/so. Če jih boste imeli mešano po spolu, potem je potrebno samce kastrirati. Samci v tropu so bolj primerni, več samic na kupu je pri glodalcih skoraj nemogoče, ker se ves čas bodejo, katera bo vodja tropa.
Mladiče odstavimo od matere nekje pri 4-5 mesecih, s tem, da je potrebno samce kastrirati v nekje tem času. Do 8 meseca činčile namreč odraščajo, vendar lahko postanejo spolno aktivne že prej! Da ne boste imeli cele farme namreč. Činčile začnejo poginjati, če ima trop premalo prostora.

Mladiča do 9 tedna pustimo na miru! Šele po dopolnjenih 2 mesecih starosti lahko začnemo navezovati stik z njim (hrana na dlani). Tudi samico pustimo na miru, ta čas ji čistimo kletko tako, da odstranimo stranišče in ga uredimo; počistimo staro seno (steljo) in ostanke hrane ter večino iztrebkov, ter nasujemo novo steljo. Tudi hrano in vodo redno 2x na dan zamenjamo, vendar pri tem poskusimo čim manj motiti samico in mladiče. Opazujemo, pazimo, da mladiči ne odmrejo (ker je mrtvega mladiča nujno čimprej odstraniti, sicer lahko pride do težav), pazimo da ima celo leglo s samico vred dovolj hrane (na začetku samica, kasneje pa vedno bolj tudi za mladiče).
Skrb za mladiča je zdaj na samici, ona se mora samo dobro počutiti in imeti dovolj hrane ter 2x dnevno zamenjano vodo. Kasneje hranite samico kot mladiče enako, pri 2-3 mesecih jih razločite po spolu (do nekje 8 tedna mladiči pri samici še sesajo), nato pa jih pri ca. 4-5 mesecih ločite po spolu. priporoča se jih oddati po 6 mesecu. Okrog 6 meseca so namreč že spolno zreli, čeprav odraščanje poteka do nekje 8 meseca starosti.
Mladičev ne jemljete in ne preganjate.

Samca in samico ločite takoj! V bodoče dajte samca kastrirati, če ga mislite imeti s samico skupaj (kar se priporoča, ampak ni dobro, saj imajo 2-3x na leto od 1-5 mladičev). Hitro se lahko zgodi, da boste v enem letu imeli 17 ali več činčil. To pa ne bo več hec, ne finančno, ne kako drugače.