Animal hoarder
ANIMAL HOARDER
-je pravni pojem (ZDA), ki označuje ljudi, ki bolestno zbirajo živali
Še nekaj povezav:
http://www.animalpeoplenews.org/99/1/hoarders.html
http://directory.google.com/Top/Recreation/Pets/Issues/Hoarding/
http://animal-friends.org/hoarders.html
http://www.tufts.edu/vet/cfa/hoarding.html
http://www.bestfriends.org/news/nsltr/faithfully/hoarding.htm
http://www.wisconsinhrs.org/Articles/hoarding.html
…
Hoarders are often people with good intentions and love animals. They also can’t say “no” to yet another animal they think needs to be rescued. Hoarders often have mistaken beliefs about the care and fate of animals in shelters; they see themselves as the only person who cares. Afterward, the hoarder finds excuses not to adopt the animal out to a good home, and so the animal stays. Eventually, there are too many animals for the hoarder to care for. Animals fall ill and don’t receive medical treatment; waste is not removed; and the animal’s health is at risk, exactly the situation the hoarder thought she was preventing!
…
Potem ti je samo po sebi jasno, kakšne so vedenjske razmere kardela 300 psov, ki živi na omejenem prostoru z omejeno hrano, … Potem so bile te povezave zate samo osvežitev spomina. Predvsem pomisli na pse, ki niso dominantni in pridejo zadnji na vrsto pri hranenju (če sploh pridejo). V kinologiji sem že vrsto let in izšolal več psov in verjemi, da vem o čem govorim tudi jaz.
Nikoli nisem rekel, da ne veš, kaj govoriš. Da bi pa mislil, na tiste pse, mi pa še na pamet ne pride. Ko sem pri drugi temi bral, kaj se tam dogaja, mi je slabo postalo. Pa če je le polovica res, je že preveč.
Zato sem pa napisal, bolje, da nisem blizu. Mislim, da je nekje meja. In kot je napisano že bilo, bolje umret, kot tako živet.
Čeprav pravijo, da ko ne moreš pomagat, tudi škodovat ni potrebe, se mi zdi, da če bi zastrupil pse tam, jim nebi nič škodoval.
LP
Dajmo jim raje poiskati nove domove. Težko bo najti na enkrat toliko novih posvojiteljev, a ob pomoči medijev in ustrezne kampanije bi bil uspeh več kot presenetljiv. Upam, da se bo končno zganila tudi revija Jana, ki ni še prav nič naredila, da bi propagirala oddajanje psov ga. Močivnikove. Zakaj nimajo take tedenske rubrike, kot jo imajo v Slovenskih novicah, ko objavljalo slike izgubljenih živali in prosijo, da jih ljudje vzamejo k sebi? Svoji Slovenki leta bodo pa ja pomagali?!
Sem optimist in verjamem, da smo Slovenci toliko solidarni, da bomo pomagali, ko bo to potrebno. To smo dokazali že večkrat, dokažimo, da naša dobrota seže še dlje in pomagajmo še Mileninin psom in mačkam.
Kinologija je veda. Zame pa je edina veda življenje. Zato se pri strokovnih vprašanjih nikoli ne spuščam v debato. To je zame tako, kod povsod piše, da je elektrika nad 24V smrtno nevarna, mene pa je že dostikrat 22oV “zdrmalo” pa sem še živ.
Za mene so vsa živa bitja, BITJA. Pa čeprav enih sploh ne maram.
Psi so razred zase. In ti kod kinolog najbrž veš, kaj je psa iz krdela (krdelo ni zavetišče) dati sedaj enemu. Pa še po možnosti, bo to človek, ki ima rad živali, a iskušenj bolj malo (rad bi pomagal). Vse simptome, ki ih pes pridobi v takem krdelu si napisal. In en nov lastnik, ki so mu v pomoč (vsak trenutek) le knjige, bo najeb…… , da se bo kar kadilo. Nehote, bo zdraven naredil še mnogo (dobronamernih) napak. Potem pa se lahko zgodi, da nikoli več ne bo maral psa, ali pa bo tega psa tako vzljubil, da po njegovi smrti, ne bo več hotel nobenega.
Imel sem “posla” z takimi psi (trenutno imam tudi takega). In vražje dobro vem kaj govorim. Za eno grozno izkušnjo v njegovem življenju, se lahko zgodi, da je nikoli v njegovev življenju ne bomo odpravili. Moj sedanji kužek, se je bal polivinilaste vrečke tak hudo, da sem potreboval krepko leto, da sem ga navadil na njo. Saj če jo je slišal pri meni je še šlo, če pa pri komu drugemu, ni za pisat.
Zardi tega, sem prepričan, da če je tako stanje, kot ste napisali je za večino psov boljša smrt.
Pa me ni treba obglavit. Ko bi ieli vsi tako radi živali kot jaz, nikoli nebi nikjer živel en zapuščen.
LP
Prav zato bo pa šloo večino kužkov čez proces resocializacije. Seveda bodo ti psi nosili posledice vse življenje. DZZŽ bo nove lastnike podučilo o stanju psov in kako ravnati v privajalnem obdobju in naprej. Razmišlja se celo o helpdesku za nove lastnike, kjer jim bodo svetovali strokovnjaki.
DZZŽ bo naredilo vse, kar bo mogoče, da bo življenje posvojenčkov in novih lastnikov potekalo čim bolj normalno. Se pa zavedajo, da v vseh primerih ne podo popolnoma uspešni. Mislim, da je prav, da so odkriti do kod lahko pomagajo in kje ne morejo narediti več, kot so.
O vsem tem se je že veliko govorilo. Ga. Eva je na drugih forumih zadevo do potankosti opisala in opozorila, kje pričakujejo težave.
Hmmm…medijev ne bi bilo težko najti…kaj pravite da bi pisali na PREVERJENO!?
Tam zmeraj vse zvohajo……Novice o Mileni ne bi bile slabe za javnost…Glede na to da so jo izbrali za Slovenko leta še preden so se vprašali če si to sploh zasluži……Torej kaj ko bi jim razkrili resnico?
Kaj mislite?
LP JULIJANA
Mene pri tem vedno skrbi namen novinarja. Če želi senzacijo in Mileno samo očrniti do te mere, da se bodo ljudje izogibali njenih psov, smo naredili medvedjo uslugo psom. Če pa je prispevek narejen tako, da opozori na napake in pozove ljudi, da pomagajo psom, tako da jim nudijo dostojen dom, bi naredili veliko dobrega.
Lako se zgodi tudi, da se naredi medvedjo uslugo. A kaj je po tvojem bolje zgubiti sedaj 300 psov, ali da se ta agonija vleče do 1000 psov.
Če pa se začne gonja, jo je treba peljat do konca, pa naj se konča kakorkoli. Dlje se izgovarjamo, kaj pa če ljudje ne bodo hotli psov, več jih bo, ki jih bodo žrle podgane, ki bodo od bolezni poginjali, ki……………..
LP
Smrekca, tvoji pomisleki se mi zdijo upravičeni. Le malokrat novinarji dokažejo takšno “inteligenco”, da ne popustijo nizkotnejšim namenom in zadovoljevanju hitrih potreb po škandalih. Možnosti bosta verjetno spet dve: zamolčati, kaj je animal hoarder (in s tem, žal, dopustiti možnost ponovitve tako pri Mileni kot pri kom drugem), zaigrati na čustva sočutja in začeti oddajati pse – z veliko akcijo resocializacije
ali: razkrinkati, za kaj pri animal hoarderju sploh gre – in tukaj, se mi zdi, ne bo mogoče zadržati plazu zgražanja, pozivov po “linču”, ogorčenja in najverjetneje tudi evtanazije mnogih Mileninih psov.
Prva možnost je slaba, ker ne prinaša konkretnejšega nadzora nad Mileninim početjem ali odvzema psov, kar pomeni, da se lahko še vedno razmnožujejo med seboj. Druga možnost pa je jasno, zakaj je slaba! V vsakem primeru bo društvo deležno številnih napadov (pa saj jih je že), ker je za ljudi resnica samo črno-bela. Ali je slaba Milena, ali pa društvo. Interesi živali se pomikajo v ozadje. Žal – nič novega.
Dober novinarski prispevek bi verjetno bil, da se pripravi informacija o kakšnem konkretnem animal hoarderju v ZDA (najbolje zbiralcu psov), nato pa se z občutkom spregovori o tej žgoči temi tudi pri nas. Brez obtoževanja in ogorčenja. Samo poziv k ukrepanju.
Osebno pa bi te prosila, Smrekca, če se mi javiš na mejl, ker me zanima, kje šolaš pse! Sorodniki imajo eno prikupno kandidatko za šolanje. Sama sem bolj mačji človek, samo me zaradi tega pasja stiska nič manj ne prizadene.
“An animal hoarder was defined as “someone who accumulates a large number of animals; fails to provide minimal standards of nutrition, sanitation and veterinary care; and fails to act on the deteriorating condition of the animals (including disease, starvation and even death) or the environment (severely overcrowded and unsanitary conditions), or the negative impact of the collection on their own health and well-being.” These findings support some of Worth and Beck´s conclusions. Most cases were female (76%), a large proportion (46%) were 60 years of age or older; most were single, divorced or widowed; and almost half lived alone.”