hEY.

Zadnje čase imam obupen zadah, in sumim da je krivec za to želodčna kislina, ki razkraja žrelo in nosno votlino. Zobe si redno umivam, vendar je zadah še vedno prisoten.

Pa me zanima če ima katera kake izkušnje kako se zadaha znebiti, saj veliko delam z ljudmi in je zdeva zelo neprijetna.

Pa še to, ve katera za kako dobro tekočino za nos, ker bi rada dobro očistila nos po bruhanju.

Lepo se imejte

Ja Neža, kaj toliko bruhaš, da si moraš nos čistiti s posebno tekočino. Ali si mogoče pomislila, da imaš bulimijo. Veš z bruhanjem se ne da reševati in uravnavati telesne teže. Upam sicer, da nimam prav, ampak tvoj stavek, kako dobro očistiti nos po bruhanju mi daje misliti.

Imam hčerko, ki se bori z anoreksijo. Ni lahko, ampak pripravljena je in sprejema našo pomoč. Če bruhaš pogosto, se pravi vsaj trikrat na teden, potem si zrela za to, da ti nekdo pomaga.

Razmisli

Vem da je bilo vse napisano dobro namerno, vendar ne potrebujem pridig, ki jih na tem foromu kar mrgoli.

Ja imam bulimijo, z njo se spopadam leto in pol, in vem da ni to pravi način. Prej sm imela anoreksijo, ko sm se ozdravila pa se je pojavilo prenajedanje. Do hrane že od malih nog nimam pravega odnosa, se trudim zadevo poštimat vendar ni lahko.

Resno bi lepo prosila za kak nasvet glede čiščenja nosne votline, saj bi bil že skarjni čas da se tu razvije kaka tema o preventivni skrbi za telo.

Vsi smo odvisni od nečesa, samo jokcanje in svetovanje nas ne pelje nikamor.
NA DAN Z NASVETI,
s tem boste naredile veliko več koristnega kakor z sevtovanjem o zdravljenju.

Preventivna skrb za telo! Kaj si mislila s tem. S tem ko bruhaš ne skrbiš za svoje telo, ampak ga uničuješ. Mi ne jokamo, ampak rešujemo težave ti pa pred njimi bežiš.

Najprej boš morala dobro razčistiti sama s seboj, šele potem bo prišla skrb za telo, saj za njega že dolgo ne skrbiš. Za kar ti skrbiš je tvoja fasada, kaj pa je pod njo? Si se kdaj vprašala?

Saj vem, da to ni debata, ki si jo ti želiš, si pa vseeno reagirala. Si mogoče jezna? Jezna na koga? Na samo sebe, ker misliš, da si obupala. Mogoče pa je to, da si pisala na forum žarek upanja za tebe.

Ah ja, glede tekočine poglej v lekarni, pa še povej za kaj jo potrebuješ, se upaš?

Na tale bedni forum pišem že odkar sm zečela bruhat, in vam moram vsem povedati da ni kaj prida.

Srce ne obsojaj mene in moje fasade, si si ti priznala da si očitno v vzgoji sama zafukala vrednote tvoje hčerke in se sedaj zato, to dragoceno bitje strada.
Me prav zanima kaj je za tvojo fasado. Sedaj ko si uvidela napake se delaš skrbno, pozorno in se kesaš, kje pa si bila ko je tvoja hčerka začela zavračat hrano…….hmmm v službi? Gradila kariero?

Očitno ne živiš v realnem svetu, sanjaš o zarkih upanja medtem ko ti v dnevni sobi gori TV ki te žarke spretno ugaša. Realno je, si priznati da so motnje harnjenja , bolezen sodobnega sveta in da bodo med nami tudi ostale.
V izobilju hrane in smote naših bitjec, se nad anoreksijo/bulimijo niti malo ne čudim. Otroci rojevajo otroke, vzgoja trpi zaradi potrebe po denarju in posledičnem pomankanju časa. Taka je realnost, žarki ki jih ti vidiš te le slepijo, in zakrivajo realno.

In kako boste svoje napeke poporavljali? Boste vedno bolj garali in denar metali v ustanove ki vam ga zažirajo pod pretvezo da vam ozdravijo otroka.
Ali pa boste otroka prepustili verskim fanatikom, ki vam otroka zdravijo/sperejo zastonj.

Resno upam da se kdo nad napisnim zamisli, in tukaj poda kak uporaben nasvet, kako kljub uničevanju telesa, simptome destruktivnosti vsaj malo omiliti.

Pozdravljena Neža,

Želiš si nasvet kako omiliti oz. zakriti posledice motenj hranjenja.

Slab zadah je posledica pogostega bruhanja. Prav imaš, ko praviš, da verjetno razlog za to kislina, ki se izloča s prisiljenim dejanjem – bruhanjem. Predvidevam, da to počneš kar pogosto, ker bi v nasprotnem primeru lahko zadah omilila. Ne vem, če ti bo karkoli pomagalo. Mogoče najbolje, da imaš ves čas pri sebi sprej za zadah, pa čigumije in ves čas špricaš ali menjavaš čigumije. Pozanimaj se v lekarni, če obstaja takšno sredstvo, vendar dvomim, da boš prišla do željenega učinka.

Iz vseh prebranih tekstov, tujih in tvojih čutim veliko jeze in sovraštva. Iz prebranega sklepam, da trenutno nisi pripravljena sprejeti kakršnekoli pomoči. Glede na negativnost proti svetovanju in drugim omenjenim oblikam pomoči, predvidevam, da si že hodila kam, pa nisi bila zadovoljna.
Prav imaš, ko praviš, da so motnje hranjenja povezane z različnimi dogodki v obdobju odraščanja. In pravico imaš biti jezna. Za karkoli. So tvoja čustva in ti veš edina kar čutiš. Ko boš začutila, da bi mogoče bila pripravljena znova poiskati pomoč tretje osebe, piši na forum in posredovala ti bom informacije, ki jih boš želela imeti. Čeprav verjamem, da si dovolj razgledana, da si jih lahko poiščeš sama.

Ne obupaj, srečno.

Neža,

nekoč sem bila na istem kot ti, samo da je bulimija pri meni trajala dvanajst let in zanjo ni vedel nihče drug. Potem pa je kar naenkrat izzvenela, ker je nisem več potrebovala.

Ni preprosto skrivati take stvari. Pekoče žrelo in slab zadah sta še najmanj problematična, hujša je praznina po tem, ko se izprazniš – ker to tako “boli”, da se moraš ponovno najesti.. do naslednjič.

Bulimija ni neka razvadica, ki jo človek opusti samo zato, ker se na nekem forumu ljudje zgražajo nad njim in mu dajajo kakšne nasvete, ki nikakor ne morejo koristiti, kvečjemu ti pribijejo še kakšen dodaten občutek krivde.

Za nos lahko uporabiš pršilo z morsko vodo, ki se ga dobi v lekarni (in tam ti ni treba razlagati, zakaj ga potrebuješ…:))) Poleg tega pa poskusi s kakšnimi zeliščnimi bomboni ali žvečilkami.

Osebno ti predlagam fizično aktivnost, najboljša je hoja – da boš začutila, da je to tvoje telo, da ga boš vzljubila in da ga boš na ta način malo “pocartkala”…

In ko te prime želja po prenajedanju, pograbi nekaj sladkega (vendar ne več kot nekaj keksov) in pojdi VEN iz stanovanja. Ne bom ti napisala, da pograbi kakšno zdravo hrano, ker pri meni to ni delovalo. Vendar – če sem vzela v roke mičken obrok hrane in šla ven, je želja po prenajedanju počasi izzvenela.

Želim ti, da vse skupaj preživiš brez hujših posledic.

Lep dan ti želim,

A.