Pozdravljeni,
zanima me ali je lahko prenažiranje neke vrste motnja hranjenja? Sama ne vem sploh kako bi se lahko uprla hrani. Sicer nimam nobenih zdravstvenih težav zaradi prenajedanja, je pa res da pojem veliko preveč, saj največkat moram kar spat ker me tako močno boli želodec in nisem sposobna sploh nič drugega počet. Največkrat ne jem zaradi lakote ampak kar tako. Prosila bi vas za nasvet; res ne vem več kako se uprati tej skušnjavi!
V naprej se vam zahvaljujem.
Lep pozdrav.

Zdravo,
da, prenažiranje je motnja hranjenja, vendar se je ne ustraši, ampak poskušaj sodelovati z njo in s samo seboj (kar je najpomembnejše). Sprašuj se, zakaj potrebuješ toliko hrane, kaj z njo nadomeščaš, ali jo res potrebuješ? Kaj pa, če je to le nadomestek za nekaj drugega?
Meni na primer pomaga, če grem v naravo ali pa če svoje misli preusmerim nekam drugam, na primer v poslušanje glasbe – mogoče se ti sliši banalno, ampak začenjaj z majhnimi koraki in si ne zadaj prevelikih ciljev!! V enem tednu se nič ne reši.
SIcer pa je v Oni, prilogi Dela, intervju s svetovalko za motnje hranjenja in si lahko prebereš, lahko da boš našla kaj koristnega zase!

PA še oprosti, ker ti nisem prej odgovorila, sem namreć razmišljala, kaj napisat.

Lep pozdrav.

Draga Gaja,
kot vidiš iz drugega pisma, pri tvojem opisanem hranjenju obstaja “razlog za zaskrbljenost” – kot je že zapisala tim. “kjhg” v svojem odzivu dober teden nazaj, je prenajedanje tudi vrsta motnje hranjenja, sploh ce se to ponavlja, počne skrivoma in z veliko občutki krivde.
če ob tem še vse skupaj krati tvoje spanje oz. vsakdanje življenje, potem je dobro nekja narediti.
Kot je že bilo podano nekaj predlogov, si odgovori na določena vprašanja, z nekom se pogovori osebno, če pa to ne bo dovolj, poišči pomoč, ker ponavadi gre za zasvojenost, ki je človek ne zmore kar sam in hitro rešiti.