Oglašam se vam , ker me skrbi prehranjevanje sina. Že od nekje 2-3 leta dalje je zelo izbirčen, medtem ko je prej bil dojen brez težav (9 mesecev ) in tudi ko sva pri 6 mesecih začela dodajati drugo hrano ni bilo težav ,do omenjene starosti.
V predšolskem obdobju sem se obrnila tudi na pediatra, ki mi je rekel da se normalno razvija in naj ga nič ne silimo, ker da to vpliva negativno.
Tudi kasneje šolska zdravnica je bila tega mnenja, kot tudi vsi ostali sorodniki in znanci so mi svetovali da naj se ne sekiram , da taki pač so otroci in da bo že kasneje več jedel.
Vendar pa je sin sedaj star že 12 let in ni nič bolje.Res sem ga pustila pri miru in pri mizi ni bilo prgovarjanja, vendar pa je tako suh da se mi to ne zdi več normalno, saj so ga sama rebra. Pri velikosti 156cm tehta 36,5 kg.
kot sem že omenila je precej izbirčen ( je le testenine-brez omake, ene vrste rib, pečen krompir, pizzo, pohan sir,burek- skratka vse bolj na bazi sira, izogiba se zelenjavi-razen solati in tudi mesa pravi da ne mara; sadje ima na srečo rad) oz. problem je v tem da je z očmi torej če ni vse tako kot ponavadi ,čer je le malo drugače že ne je. Npr. pri sadju – jabolku, če je ne njem le kaka pikica ga že ne je tudi če to pikico izrežemo.
Pa ni obremenjen s težo, da bi rad bil suh pravzaprav ima željo da bi se zredil, samo ne ve kako in tudi jaz mu ne znam pomagati.
Saj tisto kafr mara poje veliko ampak to kar je , je precej enolično.
Če bi ga kdo videl brez obleke bi rekel da je totalno podhranjen.
Na šolskem pregledu je zdravnica rekla samo če je zbirčen in nič da je presuh jaz pa se kljub vsemu- mož pravi sicer da pretiravam- seekiram , saj se bojim da bi resno zbolel ob tej enolični hrani.
Lepo vas prosim za kak pameten nasvet kako bi se zredil oz. kam se naj
obrnem za pomoč. da bi jedel še kaj drugega?
Naj povem še da imamo še enega najstnika in enega predšolskega otroka, ki pa jesta povsem brez težav različno hrano.

Če je fant vedno jedel sam, da se vam je vedno kam mudilo, da si mu sama ponujala jabolko le zrezano na krhlje in nič drugače…. potem so verjetno to le posledice tvojega ravnanja. Družine, kjer so otroci prekomerno debeli imajo namreč ravno nasprotni učinek. Ker radi jedo, temu posvečajo velika časa, pogovorov, navdušujejo in izražajo čuistva nad dobrimi jedmi itd. Taki otroci so ponavadi preobilni.

Če bo otrok motiviran (lačen), bo verjetno sam posegel po hrani. poskrbi le, da bodo takrat na voljo polnovredna živila in jedi. Stalno ponujanje hrane je šlo tudi meni na jetra. ko so mi to nehali delat, sem na skrivaj jedla, dokler nisem tega prerasla. Če se bi otrok rad zredil, mu ga bilo potrebno poučiti o prehanjevanju, kaj vpliva na rejenje in kaj na hujšanje. kako je pomembeno razmerje pridobljenih in porabljenih energij itd…

Pozdravljeni,
razumem vašo zaskrbljenost, vendar bi težko rekla, da gre za motnjo hranjenja. Morda z vaše strani izgleda, da odločno premalo je, da je presuh, da ima resne težave s prehranjevanjem. Vendar je po drugi strani treba pogledati stvari širše – kako je sicer z vašim sinom, ali v okviru običajnega za svoja leta uspe živeti, “migati”, izpolnjevati različne obveznosti, se družiti.
Če ste zaskrbljeni, ker je preveč enolično, se lahko posvetujete z njegovim zdravnikom, saj bo znal oceniti njegovo zdravstveno stanje.
Seveda lahko poskušate z različnimi zvijačami, kako kaj zmiksati ali dodati v prehrano, ali kako kaj narediti takega okusa, da mu zna biti vsaj približno všeč.

A bolj poomembno se mi zdi, da ga vidite kot celoto, ne le skupek kilogramov in da smo si pač različni v teži in potrebah po hrani. To, da je on tako zelo suh, ni znak, da ste vi “slaba mama”.

S pozdravi,

Ana Ziherl