Spoštovani,
Ker ne vem, kam se naj s problemom obrnem, sem v upanju na kaksno pomoc obracam na vas.
Gre za punco, ki zivi sama z mamo. Stara je 14 let in tehta 42 kg (pri visini 165 cm).
Njena mama je psihicni bolnik (shizofrenija) in ima ze sama s seboj prevec tazav (nima moskega in jo to zre, izgubila je vse prijatelje, ker jih je podcenjevala, bivsi partner ne sme videvati hcerke prepogosto, ker “slabo” vpliva na njo – vse te njene misli so posledica bolezni). Ker jih ne zna resevati, se vcasih znasa na hcerko in le ta poleg pubertete, ki jo prezivlja, ni sposobna vec prenasati maminih izpadov in zahtev. Ker je bila in je se vedno najlepsa in najboljsa, se od nje pricakuje, da bo taksna se naprej, v njej pa se lomi in ne zdrzi vec pritiskov. Zadnji mesec je shujsala za 2 kg in ima grozne bolecine v hrbtenici, bolijo jo kolki in je zelo slabokrvna (tudi onesvestila se je ze)
Za moje pojme je stanje alarmantno, a ne vem, kako lahko sploh pomagam?
Punci sem predlagala psihologa, a ga zavraca, saj pravi, da jo bodo sosolci zafrkavali, ce bodo izvedeli, da hodi tja in kot sama pravi, ne potrebuje pomoci. Tu se debata konca. Brez njenega privoljenja obisk pri psihologu tako ali tako ne bi bil ucinkovit. Kako naj se z njo pogovarjam, da bi jo nekako prepricala ali pripravila do tega, da bi sla po pomoc.
Najlepsa hvala za vas odgovor in lep dan,
Krtek

Nisem uspela razbrati, kako dobro se poznata. Če je to vaša sošolka, bi se morda lahko oglasila pri šolski psihologinji. Tja hodi velko otrok z različnimi problemi. Potem ji bo ona svetovala dalje. Vsekakor je problem motivacije in neuvida v resnost svojega stanja del bolezni same. zato so ponavadi starši tisti, ki otroka v takem stanju odpeljejo k zdravniku. Morda se lahko pogovorite z njeno mamo ali katerim drugim odraslim, ki zanjo skrbi.

Sicer ji pa po svojih zmožnosti stojte ob strani, morda se bo potem sama obrnila na vas, ko bo to potrebovala. Vzpodbudite j vsaj, da gre do svojega osebnega zdravnika.

m. Anderluh