Lepo pozdravjleni!
Ne vem, če sem se obrnila na pravi forum, a ker gre za težavo povezano s prehranjevanjem, sem se odločila, da poskusim.
Imam pet let starega nečaka, ki je še pred dvema letoma bil zelo suh in brez apetita. Komaj smo ga prepričali naj kaj poje. Zdaj, po dveh letih, pa je slika popolnoma drugačna. Poje vse kar vidi in še mu ni dovolj. Celo zdravnica se je zgrozila, ko ga je videla in mu prepovedala jesti po peti uri. Težava pa je v tem, da ima fant zelo velik apetit. Odkar se trudimo, da mu dajemo zvečer manj jesti, ne more zaspati in joče, da je lačen. Trudimo se, da bi njegovo pozornost usmerili stran od hrane, a nam ne uspe, saj se mi zdi, da razmišlja samo o tem, kaj bi jedel.
Prosila bi, če imate kak nasvet kako naj mu pomagamo. Kar se aktivnosti tiče, je kar naprej na nogah, a se mu vseeno vedno bolj pozna ta ogromna količina hrane, ki jo poje.
Hvala že vnaprej, če boste kaj odgovorili in lep pozdrav.

Motnje hranjenja v zgodnjem otrostvu potekajo v drugačnih oblikah kot kasneje. Predvsem je pomembno jasno somatsko vodenje in izključitev morebitnih telesnih vzrokov prekomernega hranjenja.
Glede samega hranjenja je potrebno stvari urejevati čimbolj mirno in brez povdarjanja prevelike pozornosti. Poizkusiti je potrebno uvajati čimveč vlaknin, sadja, zelenjave – manj kalorično vredne hrane, posebej v stranskih obrokih in ustvariti red v prehranjevanju – obroki naj bodo približno enako razporejeni med posameznimi dnevi, pa tudi tekom dneva. Menim, da izpoščanje večernih obrokov ni najboljša rešitev, z enakomerno razporejenimi obroki je učinek dolgotrajnejši. Naj bodo obroki manj hranljivi, posamezne manjše spremembe se da vnesti brez velikih vizuelnih sprememb jedilnika.
Priporočam, da se o ustreznem jedilniku posvetujete z dietetikom. Niste napisali, kakšna stopnja prekomerne prehranjenosti je pri otroku prisotna, če že gre za debelost, se lahko obrnete na pediatre endokrinologe na Pediatrični kliniki, kjer boste dobili tudi dietna navodila.

Vsekakor ne priporočam namenjati prevelike pozornosti hranjenju, otrok to dodatno pozornost sprejme kot nagrajevanje svojega vedenja. Nagrada pa vedenje ojačuje. TOrej je pomembno vse spremembe uvajati čim manj opazno in brez velikega trušča.
Z lepim pozdravom,

Marija Anderluh