kaj pa drugi
ja Jaka, to je najbrž hudič. če ne bi pomislila niti za trenutek, bi rekla, o blagor jim, jaz pa moram bit pazljiva vsak dan sproti, da se ne zredim. če pa pomislim vsaj za sekundo, pa je to hudič. konec koncev, če si premočan, lahko s telovadbo in disciplino pri prehrani narediš čudeže. imam pa sodelavca, ki je grozno suh, maksimalno presuh, koščen, pa se vedno baše z ogromnimi sendviči in tudi sicer baje ogromno poje, ampak ima neke presnovne težave in se ne more zrediti. pa kako zelo si želi!!!
kako je vse skupaj prav ironično…
Sama imam kakšen kg premalo. Pa ne od hujšanja ampak od takega tempa življenja. Hrana je meni nujno zlo in v njej ne iščem zadovoljstva oziroma se z njo ne crkljam. Tako da moram zavestno se opomniti da kaj pojem.
Ko se pogledam v ogledalu oziroma če pogledam slike ne morem verjeti da sem to koščeno bitje jaz. Saj sploh nisem podobna sama sebi. Moja “idealna “teža oziroma teža s katero sem se dobro počutila je bila cca 62 kg. Danes jih imam 56kg. Morda bi rekli kaj pretiravam. Poanta je v tem da se v svojem telesu ne počutim domače.
Skratka tudi suhi imamo probleme.