Stara sem 30 let, z motnjami hranjenja pa se spopadam od svojega šestnajstega leta. Ne bom navajala, kako to primeni poteka, ker mislim, da vse vemo, kako izgleda vsakodnevno prenajedanje in bruhanje, pa obljube, da bo od danes naprej drugače.

Iskala sem pomoč pri psihologu, pri zdravniku, starši so v dijaških letih vedeli za mojo bolezen, danes mislijo, da me več ne muči. Nimam moči povedati možu. Vedno, ko neham bruhati, se nekaj tednov uspem kontrolirati pri hrani, nato pa se začnem rediti. Po kakšnem letu me zagrabi panika in spet začnem s stradanjem, bruhanjem, prenajedanjem, dokler ne dosežem neke sprejemljive teže. Potem pa se celoten cikel ponovi.
Imam dva otroka, v obeh nosečnostih sem se grozljivo zredila. In vsakič sem dve leti iskala moč, da sem začela hujšati. Normalno in zdravo seveda samo kak mesec, potem me je spet obnorelo. V teh časih sem obupno iskala kakšno strokovno pomoč, vendar je na Štajerskem nisem našla. Pred časom sem bila vključena v skupino za hujšanje, ki je delovala pod vodstvom medicinske sestre, vendar se stvar ni obnesla, ker sem bila edina mlada v skupini in edina z motnjami hranjenja. O teh stvareh tam ni tekla beseda, učili smo se sestavljati zdrave jedilnike in o pomenu vadbe.

Jaz pa sem sama pri sebi prišla do zaključka, da potrebujem pomoč svojih sotrpink. Ker v Mb in okolici ne najdem skupine, sem se odločila, da jo sama ustanovim. Dekleta in ženske – pozivam vas, da se mi pridružite. Mislim, da nam bo lažje zaupati svoje težave v krogu, kjer se bomo razumele, si stale ob strani. Potrebujem in prosim za vašo pomoč. Kontaktirajte me na e-mail, ko nas bo dovolj za srečanje, pa se lahko začnemo srečevatu tudi v živo.

Skupina za samopomoč
V Mariboru obstaja 12-koračna skupina Overeaters Anonimous, anonimni prekomerni jedci, tukaj se zbirajo prisilni jedci, anoreksiki in bulimiki. Poglej na internet pod oa – slovenska skupnost in boš našla naslov. Zbirajo se v Ljubljani, Celju in Mariboru.