Živjo. Po dolgem času se spet oglašam. Hvala ti za nasvete, kako se rešiti tega problema. Tudi sama sem dvomila v zdravnike, iz istega razloga kot si ga navedla sama-tableti. Nisem pa vedela da ti ta društva , ki jih omenjaš pomagajo tudi preko elektronske pošte. Že nekaj dni premišljujem, da bi pisala, samo nakako sploh ne vem kje naj začnem. Tako da si vedno premislim in obupam. Vem da bom zbrala pogum, samo čas rabim da se zberem in razmislim.Sicer se pa lahko pohvalim da mi je uspel en tedn ko se nism nažirala.Ni veliko, je pa začetek.
Hvala ti še enkrat in uglasi se kaj! Lp

Juhej!

Lepo je slišat, da se trudiš – brez tega žal ne gre. In tudi če ti ne bo vselej uspelo, se zelo splača. Tako kot teh težav nisi razvila čez noč, ne moreš pričakovat, da bodo čez noč izginile.
Vsekakor priporočam, da se na koga obrneš, ampak nisem 100%, če odgovarjajo po elektronski pošti. Ko sem delala na društvu Muza kot prostovoljka, sem si dopisovala po običajni pošti. Žal je s temi društvi tako, da so večinoma v Ljubljani, vem pa da so samopomočne skupine tudi na obali.
Tudi na internetu lahko najdeš marsikaj koristnega, vsaj za začetek. Če ti angleščina ne dela preglavic, ti priporočam stran organizacije “something fishy”, tam pa boš našla linke še številnih drugih. Slovenskih je bore malo, milsim da zaenkrat obstaja stran društva MUZA ter stran mag. Dragice Sternad na http://www.jerca.com.
Je pa že precej slovenske literature na to temo. Ampak pomoč “v živo” je še vedno najbolj učinkovita.
Skratka, moraš se zavedat, da v tem ni ničesar sramotnega, da nas je ogromno s temi težavami in da slednje niso več tako tabuizirane kot nekoč – zato kar pogumno!
Vsekakor si zaslužiš lepo, neobremenjeno življenje in ti si prva (ter v bitsvu edina), ki so to lahko pokloniš. Korak za korakom – pa bo steklo!

LP,
sassi