prosim za nasvet
Spoštovani!
Imam 12 letno hčerko 158/59, ki ima po mojem mnenju težave z prenajedanjem.
Hčerka je ob 7.00 zajtrk, 9.30 šolsko malico, 12.30 šolsko kosilo, 14.00 kosilo pri babici, 16.00 kosilo doma, 19.00 večerja.
Število obrokov me ne skrbi, vendar ti obroki niso mali in hčerka poje toliko kot midva z možem skupaj – pri tem pa se s hrano prav “baše”.
Skrbi me, ker je hčerka v letih, ko ji kg že rušijo njeno samopodobo. Večrat reče kako sem debela, takrat ji vedno rečem – še nisi vendar boš, če ne boš še naprej toliko jedla. Po mojem mišlenju ima preveč kg, vendar ji tega ne upam povedat, saj se bojim, da bi šla v drugo skrajnost (bulimijo, anareksijo). Hrane ji ne morem prepovedat, nimam srca – kako ji naj rečem, da ne sme jest, saj vem, da ni lačna – a ona pravi da je. Večrat se je že odločila, da bo manj jedla, vendar pravi, da ne more.
Kar naprej nekaj išče za jest. Ker smo doma izven mesta, se tudi aktivno ne ukvarja s kakšnim športom, saj bi ji to vzelo 3-4 ure časa, tega pa si zaradi šolskih obveznosti ne more privoščit.
Kako ji pomagat predno bo prepozno? Vsak nasvet bo dobrodošel.
Mislim, da bi bilo smiselno najti čas za miren pogovor o njenem hranjenju. Vašo skrb lahko izrazite predvsem kot skrb zaradi debelosti. Vemo namreč, kako velik rizik za zdravje predstavlja le-ta, od krvožilnega sistema, do obolenj sklepov ali možnega razvoja sladkorne bolezni. Lahko ji izrazite, da vam zanjo ni vseeno, da jo imate radi in bi nastanek katerekoli od komplikacij radi preprečili. Lahko ji predlagate, da skupaj stopite do zdravnika in se pogovorite o možnih ukrepih. Kje in kako se lotiti sprememb v prehrani in gibanju, ki bi ji lahko pomagale živeti bolj zdravo. Mislim, da so svarila pred tem, kakšna boš, kaj bodo rekli drugi, veliko manj pirmeren razlog za motivacijo.
Lahko poizkusite s spremembo jedilnika sami, verjetno bo pa lažje s strokovno pomočjo. Najbrž veste, da se stvari ne smete lotiti prehitro, ampak po korakih, ki jih zmogla ohranjati tudi vnaprej, dolgoročno.
Z lepimi pozdravi!