Po naravi sem vitka in nikdar nisem imela težav s težo. Pri 163 imam 48 kg in 30 let sem stara. Na hrano nikdar nisem dala nekega poudarka, misleč na kalorije, zdravje itd.. Sem tudi zdrava, saj npr. nikdar nisem bila slabokrvna. Pišem pa zato, ker mi ženske zaradi moje teže gledajo v krožnik, me zasledujejo v stranišče, saj pričakujejo bruhanje. To me tako obremenjuje, da v njihovi družbi resnično pazim kaj jem. Največkrat pa itgubim apetit, ali pa iz principa pojem več, kot rabim. Grozno, kako so ženske in dekleta seznanjene s kalorijami in dietami. Saj potem hranjenje izgubi svoj pomen. Jaz nikoli nisem pazila na redne obroke, kar po vaših nasvetih ni prav. Pač jem ko sem lačna in kar si zaželim. Ali mi lahko svetujete, kako bi se lahko na vljuden način izognila takšnim neprijetnim situacijam. Naj povem, da imata dve osebi težave (anoreksija, bulimija). Nekaj ostalih pa bolestno preračunavajo svoje in tuje kalorije. Srečanj s temi osebami se ne morem izognit, ampak včasih res s težkim srcem vztrajam tam.
želela bi dodat tudi to: na morju sem prelistavala revije, kjer so podani recepti in dobra hrana, že naslednja stran pa očitno obsoja debelost in uči dekleta nepotrebne pozornosti na kalorije, hujšanje… Saj začenjam razumeti te naše revice. Potem pa še mamice, ki mislijo da pomagajo s siljenjem hrane…
lp

Glede na to, da ste prepričana v svoj, za vas ustrezen način hranjenja, bo najbrž najbolje, če tem ženskam odkrito in kratko poveste o svojem mnenju in odnosu glede hranjenja: da jeste spontano, kar si zaželite in ste ob tem dobrega zdravja in počutja samo s sabo. Lahko jim tudi kratko in vljudno poveste, da vas njihovo komentiranje glede hrane moti. Če tega ne morete povedati, je morda najbolje, da se poskušate sama od tega distancirati, vzemite to kot problem drugih.

Samo kratka refleksija.
Lepo pozdravljeni!