Dober dan!

Stara sem 26 let in imam problem, ki je nekako “zadnja” ovira v mojem procesu zdravljenja bulimije. Vsakič , ko se spravim k sebi, sem prepričana, da ne morem več pasti pod vplive iz okolice, a ravno to se vselej zgodi. Visoka sem 168 cm, težo pa zdaj že 2 leti uspešno držim okoli 58 kg (+/- 1 kg). Če se ne motim, je to zdrava idealna teža. No, vseeno se nočem preveč ozirati na zunanje smernice in tudi podobe “idealnih” teleščkov v medijih zame izgubljajo svoj blišč, ker se končno zavedam svoje enkratnosti – oz. enkratnosti slehernega posameznika pod soncem. Toda, imam cimro, s katero sem v preteklih letih vzpostavila nekakšen tekmovalni odnos kar se tiče postave. Mislim, da se njej o tem tudi sanja ne, ker ji nikoli nisem (in ji tudi ne mislim ) zaupala, kakšne težave imam. Ko se je vselila, je bila precej debela, jaz pa sem bila ravno v obdobju, ko sem končno izgubila odvečno težo (pred leti mi je teža nihala med 70 in 78 kg, zaradi česar sem bila v hudih depresijah pa tudi težave s hrano so bile zato še bolj moreče). Prej sem živela s prijateljico, ki je bila vitka in tako sem se doživljala kot manjvredno. Ob izgubi teže torej in zamenjavi sostanovalke pa sem končno postala jaz tista “ta vitka”. Vem, da se to sliši bedasto, ampak saj razumete, kako in kaj je z zlobnimi glasovi v glavi …Nova cimra mi je predstavljala vse tisto, kar sem nekoč bila sama in to nisem hotela biti. Ko sem gledela njeno “ogromno” rit in kako kljub temu veliko je, sem se počutila nekako svetniško (naj povem, da kljub temu, da nikoli nisem imela prenizke teže, pri sebi opažam mnogo anoreksičnih vedenjskih vzorcev). Z leti pa je tudi ta cimra postala samozavestnejša in je precej shujšala. Še vedno je bolj okrogla, a vendar …Zdravi del mene mi pravi : ok, je pač poskrbela za svoje zdravje in v tem ni nič slabega. Bolni pa : glej, kako ji uspeva, vsak čas bo vitka kot ti ali še bolj – kaj ni to grozno??To je vendar tvoja odlika, ne njena!
Včasih zmaga zdravi del, a vsakič ko se punca odloči za dieto, podležem temu in začnem hujšati še sama. Ampak seveda potem zdrsnem nazaj in spet se mi vse vrti okoli hrane,štetja kalorij, pogostejši pa so tudi napadi bulimije, se razume.
Zanima me torej, kaj mi lahko pomaga v takšni situaciji. Sicer se jeseni selim drugam, a vendar – nikoli se ne ve, na koga bom potem projicirala svoj gnev …

Hvala 🙂

Lepo pozdravljena,

temu bi lahko rekli tudi, kako najti več samozavesti? Da bomo bolj sigurni v svoje spcifičnosti, svoje dobre lastnosti, sposobnosti in da se nam ne bo treba primerjati z drugimi – posebej ne prek enega samega področja, ki je v življenju v resnici eno bolj obrobnih, da se samo ob njih utrujeje naše mnenje samih o sebi.

rada bi vas vzpodbudila, da iščete svoje vrline, svoje posebnosti, na katere ste lahko ponosni. Mogoče vam lahko priporočim še krajšo delavnico, ki jo organizira Ženska svetovalnica – Samozavest za punce. Pozanimajte, kdaj bo spet potekala.

Kar aktivno naprej in čestitke za vse velike dosežke pri obvladovanju bulimije!

Lepo pozdravljeni!